Sončeva dejavnost sledi 11-letnemu ciklu. V tem času se izmenjujejo obdobja manjše in večje aktivnosti. Trenutno je Sonce v fazi solarnega maksimuma, ko je dejavnost največja. Ta se je sicer začela krepiti že pred dvema letoma, zato smo v zadnjem obdobju lahko tudi pri nas že večkrat na nočnem nebu videli severni sij oziroma auroro borealis. Obdobje maksimuma ponavadi traja tri do štiri leta, trenutne analize zbranih podatkov pa kažejo, da se še ne izteka.

»V času solarnega maksimuma se poveča količina Sončeve dejavnosti,« je na novinarski konferenci v včeraj povedal direktor programa za vesoljsko vreme pri Nasi Jamie Favors. Ta okrepitev znanstvenikom ponuja priložnost, da o naši najbližji zvezdi izvemo več, obenem pa pomeni tudi konkretne učinke na Zemljo in celotno osončje.

Med drugim Sončeva dejavnost v veliki meri vpliva na pogoje v vesolju, ki so znani kot vesoljsko vreme. To ima lahko učinek na satelite in astronavte v vesolju, pa tudi na komunikacijske in navigacijske sisteme v zemeljski orbiti. V času največje aktivnosti Sonca postanejo pogostejši tudi pojavi, kot je severni sij.

Maja letos smo tako imeli enega najbolj vidnih polarnih sijev v preteklih 500 letih. K temu je botrovalo ogromno število Sončevih izbruhov in izbruhov koronarne mase, kar je povzročilo najmočnejšo geomagnetno nevihto na Zemlji v zadnjih dveh desetletjih.

Geomagnetni nevihta je sicer pojav, pri katerem se pod vplivom močnejšega in bolj dinamičnega sončevega vetra Zemljino magnetno polje stisne, zmanjša in spreminja. Med geomagnetnim viharjem se obroč polarnega sija razširi in polarni sij je viden dlje od polarnih območij proti ekvatorju. Močnejša, kot je geomagnetna nevihta, dlje proti ekvatorju je viden polarni sij.