Umetna inteligenca nezadržno prodira na vsa področja, tudi v poslovni svet in ekonomijo. Marsikdo nad tem ni najbolj navdušen in čeprav med dvomljivci prevladujejo poslovneži in ekonomisti starega kova, njihovih opozoril o morebitnih nevarnostih ne gre kar preslišati, ampak je treba možna tveganja pravočasno čim bolj omejiti, če že ne preprečiti. Zdi se, da večina ekonomistov v umetni nevarnosti vendarle vidi več priložnosti kot groženj, a so nekatere od teh groženj precej slikovite in strašljive.

Kot jedrsko orožje

Posebej gorak do umetne inteligence, torej zmožnosti stroja, da izkazuje človeške lastnosti, kot so mišljenje, učenje, načrtovanje in kreativnost, je eden najbogatejših ljudi na svetu Warren Buffet, saj jo je primerjal z nič manj kot jedrskim orožjem. »Ko smo razvili jedrsko orožje, smo iz steklenice izpustili duha. Z umetno inteligenco je podobno, a za zdaj je ta duh delno še zaprt v steklenici. Ta tehnologija ima ogromen potencial, da pomaga človeštvu, in enako velikega, da ga uniči. Trenutno še ne moremo vedeti, v katero smer bo šlo. Enako je bilo pred desetletji z jedrskim orožjem,« je opozoril znani finančni vlagatelj, ki si je svojih 135 milijard dolarjev prislužil pretežno s spretnim in preudarnim vlaganjem v najuspešnejša podjetja. Kot zatrjuje, v umetno inteligenco ne namerava vlagati, ker da bi s tem finančno podprl prevarante in goljufe. Buffet je postal tako previden in zadržan do umetne inteligence, ko so mu pokazali njegov virtualni klon z njegovim glasom, ki ga je poustvarila umetna inteligenca. »Moja virtualna podoba, moj glas, vse je bilo tako prepričljivo, da bi tudi moji najbližji brez pomisleka verjeli, da na ekranu vidijo in slišijo mene. To je tisto, kar je strašljivo in kar lahko uniči svet,« se boji nekoliko netipični bogataš, ki si že dolgo prizadeva za precej večje obdavčenje bogatega sloja.

Do umetne inteligence je nekoliko nezaupljiv tudi Jamie Dimon, predsednik uprave finančne družbe JPMorgan Chase. Meni, da je še prezgodaj za oceno, ali bo imela umetna inteligenca pozitiven ali negativen vpliv na poslovanje, ekonomijo in družbo, prepričan je le, da bo vpliv v vsakem primeru velik. »Strinjam se, da gre za pomembno odkritje, vsaj tako pomembno kot denimo tisk, parna lokomotiva, elektrika ali internet, a moramo se zavedati, da že obstajajo ljudje, ki tehnologijo uporabljajo za vdore v sisteme podjetij in bank, krajo denarja in intelektualne lastnine ter druga kazniva ali nemoralna dejanja. To se bo po mojem le še stopnjevalo,« je prepričan Dimon.

Človek ostaja ključen

Nič kaj optimističen ni niti ameriški ekonomist Nouriel Roubini, ki se ga je zaradi njegovih temačnih, a pravilnih napovedi o izbruhu svetovne finančne krize leta 2008 prijel naziv Dr. Poguba (Dr. Doom). »Z velikimi jezikovnimi modeli, kakršne podpira ChatGPT, so močno zrasli obeti za rast gospodarstva in produktivnosti, a treba se je zavedati, da na sedanji svet človeška neumnost vpliva veliko bolj kot umetna inteligenca. Sedanje svetovne politike so tako zgrešene, da nikakor ne morejo rešiti ključnih tveganj za prihodnost, med katera sodijo podnebne spremembe, pandemije, vojne, migracije, vse večje razlike med bogatimi in revnimi … Umetna inteligenca tega ne more razrešiti. Resda lahko prispeva k rasti in blaginji, a ima lahko tudi destruktiven vpliv. Že zdaj se namreč uporablja za širjenje lažnih informacij in manipulacije pri volitvah, prispeva lahko tudi k izgubi delovnih mest in še večji neenakosti. Nič manj zlovešča ni njena uporaba v sodobnem vojskovanju,« ugotavlja Roubini, ki je že na letošnjem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu opozarjal, da se človeštvo ne ukvarja s pravimi problemi.

»Umetna inteligenca zna v prihodnjih desetletjih res spremeniti svet, saj prinaša neslutene možnosti za razvoj robotike, biotehnike, medicine in številnih področij. Vse to lahko prispeva k boljšemu svetu, a le, če se bomo najprej posvetili res ključnim problemom sodobnega sveta in če bomo znali obvladovati možne stranske učinke in nevarnosti novih tehnologij. Upam, da bo umetna inteligenca nekoč premagala človeško neumnost, a ne bo imela možnosti za to, če že prej uničimo svet,« je poudaril Roubini, ki ga torej veliko bolj kot umetna inteligenca, ki ima lahko zelo koristne učinke, skrbi sedanje zatiskanje oči veljakov pred posledicami vojn, podnebnih sprememb in neenakosti.

»Mislim, da je umetna inteligenca eno najboljših orodij, ki so se pojavila v zadnjem času, naj gre za vsakdanje življenje ali posel. Sam jo že uporabljam pri pretvarjanju svojih spletnih predavanj o mikroekonomiji v učbenik ter pri tem ugotavljam, da zna uporabljeni program več slovenščine kot moji študentje. Umetna inteligenca bo pomagala k večji produktivnosti, se je pa treba zavedati, da je to samo orodje, ki še zdaleč ne presega človeka, brez katerega še vedno ne bo šlo pri presoji. Gre za enega največjih sodobnih tehnoloških prebojev, ki bo na mnogih področjih omogočil korak naprej. Noben zdravnik ne more vedeti vsega iz debelih medicinskih učbenikov, zdaj pa si lahko pomaga z umetno inteligenco, kar lahko omogoči natančnejše diagnoze. Hitrejše in boljše odločitve bo tako mogoče sprejemati tudi na številnih drugih področjih, od prava do administrativnih poslov,« se umetne inteligence prav nič ne boji ekonomist dr. Maks Tajnikar, čeprav se zaveda nekaterih nevarnosti. »Seveda so možne tudi zlorabe, a ljudje bodo morali znati poiskati vire, ki jim lahko zaupajo. Mogoče se s tem lahko celo poveča vloga novinarjev in časopisov, saj v tej poplavi informacij na internetu nekomu moraš zaupati, da loči resnične informacije od lažnih. Nekateri zaupamo v novinarje, ki pišejo časopise.«

Drugačno delo

Tudi povečane brezposelnosti, ker bi stroji povečali produktivnost in nadomeščali človeško delo, se na dolgi rok ne boji. »Pri zaposlovanju obstaja nek dolgoročni trend. Robotizacija in umetna inteligenca v industrijskem proizvodnem procesu zelo nadomeščata človeka, a ob sproščanju delovne sile iz industrije omogočata razvoj storitvenega sektorja. Delovna sila bo zaradi umetne inteligence res izgubljala delo, ker bodo potrebovali manj delovne sile, a se bo človekova aktivnost namesto v klasični industriji razvila na drugih, storitvenih področjih. Je pa res, da industrijska produkcija še vedno ustvarja največ dodane vrednosti, zato imajo države, ki nimajo industrijske produkcije, težave s standardom prebivalstva. Slovenija ima zelo razvito predelovalno industrijo, eno najbolj razvitih v Evropi, Hrvaška pa je zaradi turizma bistveno bolj storitvena in manj industrijska država, kar se kaže tudi na njihovem nižjem standardu,« pojasnjuje Tajnikar.

Podobno o nadomeščanju starih zaposlitev z novimi razmišlja ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Umetno inteligenco lahko jemljemo kot nov proizvodni faktor oziroma element faktorske produktivnosti in v zgodovini se je vedno pojavljala bojazen, kaj bo s trgom dela, če bo ljudi zamenjal stroj, tokrat misleči stroj. A vedno se je izkazalo, da je treba tudi te stroje servisirati. Delovnih mest torej ne bo manj, zdaj v določenih dejavnostih ljudi celo primanjkuje. Tudi umetna inteligenca zahteva veliko servisiranj, poleg tega tudi vnos podatkov zahteva nove človeške kapacitete. Strah pred izgubo delovnih mest se je v zgodovini ponavadi pokazal kot neutemeljen, poleg tega imajo razvite države, med katere sodimo, dandanes bolj težave s pomanjkanjem delovne sile zaradi starajočega se prebivalstva in usihajoče demografije,« zatrjuje Kovač. Verjame, da s pomočjo umetne inteligence lahko povečamo produktivnost oziroma učinkovitost poslovanja ter z lažjo obdelavo množice podatkov izboljšamo odločanje in upravljanje.

»Bolj negotovo je, kaj bi se zgodilo, če bi proces odločanja prepustili umetni inteligenci. Odločanje brez zavor in čustev bi se lahko izkazalo za precej problematično, posebej če bi se vzpostavil nek sistem, ki bo upravljal z nami in bo nekdo s tem manipuliral. Že zdaj se umetna inteligenca na negativne načine uporablja v vojaških operacijah in nekaterih najbolj militariziranih družbah, kjer je uporabljana za spremljanje in analiziranje vsega, kar se v družbi dogaja. Nekdo, ki upravlja s tem, lahko svobodno družbo spremeni v povsem nesvobodno. Že zdaj nas stroji, na primer telefoni, skozi vse oblike obdelave neverjetne množice podatkov na nek način nadzirajo in obvladujejo, tako da lahko postanemo tudi predmet manipulacij,« opozarja Kovač.