Ko je najbogatejši zemljan Elon Musk aprila 2022 pričel naskok na večinski lastniški delež Twitterja, je obljubljal velike stvari. Manj botov in lažnih računov, več transparentnosti glede delovanja algoritma, ki določa, katere objave vidimo in katerih ne, predvsem pa prostor za svobodno razpravo. Vmes je nekoliko okleval, a na koncu oktobra 2022 vseeno prevzel omrežje in takoj pričel vleči drzne poteze. Dve leti kasneje je omrežje v razsulu. Botov in lažnih računov ni nič manj. Zdi se celo, da jih je več. Modre kljukice, ki so nekoč predstavljale preverjene račune, danes ne pomenijo več praktično nič. Zato je zmeda glede avtentičnosti računov še toliko večja. Morda je res manj nadzora nad določenimi oblikami govora, a je zato manj debate, saj je vzdušje vse bolj toksično, malenkost pa k nepreglednosti razprav pod objavami prispevajo tudi tehnične spremembe omrežja.

Kar se tiče algoritma, je treba Musku pritrditi, da je ta zdaj res bolj transparenten. Povsem transparentno je namreč postalo, da je glavna naloga algoritma pojavljanje Muskovih lastnih objav na samem vrhu časovnic vseh uporabnikov. Tudi tistih, ki Musku ne sledijo.

Uradnih podatkov o aktivnih uporabnikih omrežja X podjetje ne deli. Po zadnjih podatkih iz leta 2023 naj bi imelo okoli 240 milijonov dnevnih uporabnikov. Število je po Muskovem prevzemu sicer skočilo navzgor, v zadnjih mesecih pa se zdi, da zanimanje vse bolj pojenjuje. Zadnja prelomna točka je bila zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah. Mnogi opozarjajo, da je Musk sam prek omrežja močno širil lažne podatke o predsedniških kandidatih. Zamisel, da bi sodelovali na omrežju, ki bi postalo zlasti propagandni megafon za Trumpovo administracijo in poslovne interese Muska, pa diši vse manj ljudem in organizacijam.

Med prvimi, ki so obrnili hrbet Muskovemu omrežju, je bila španska modna hiša Balenciaga, ki je twitter zapustila že novembra 2022. Po Trumpovi zmagi pa so v zadnjih dneh podobne poteze potegnili še pri britanskem časopisu The Guardian in pri ameriški televiziji CNN. Ameriška javna radiotelevizija NPR je prenehala uporabljati X z obrazložitvijo, da je omrežje postalo z vlado povezani medij. V slovo omrežju X so pomahali tudi pri nemškem kultnem levičarskem nogometnem klubu St. Pauli. Po poročanju nemškega tabloida Bild so blizu tej odločitvi tudi pri Bayerju iz Leverkusna, v Wolfsburgu, Stuttgartu, Werdru iz Bremna, RB Leipzigu in Hoffenheimu.

Najbolj priljubljene alternative

V redu. Seznam razočaranih je torej vse daljši in vse bolj raznolik. Kam pa lahko gredo in kje jim lahko sledimo, če ne na omrežju X? Ob Muskovem prevzemu se je sprva zelo veliko govorilo o mastodonu. Privlačil je zlasti z obljubo decentraliziranosti in časovnico, ki objave prikazuje kronološko, brez razvrščanja z algoritmom. Mnogim je bila privlačna tudi odsotnost oglasov. Pred Muskovim prevzemom je imelo omrežje 2,7 milijona uporabnikov, do poletja 2023 jih je zbralo že čez 10 milijonov. Se je pa od tedaj rast močno upočasnila.

Mastodon je bil najverjetneje žrtev pojava novega omrežja threads. To je izdelalo podjetje Meta (facebook in instagram) in je imelo pred mastodonom veliko prednost, saj je napol integrirano v instagram. Omrežje je v vsega štirih dneh zbralo okoli 100 milijonov uporabnikov ter tako postalo najhitreje rastoče družbeno omrežje v zgodovini. Se je pa že takoj pojavilo vprašanje, koliko je res uporabnikov in koliko zgolj radovednežev, ki so na omrežje na hitro pokukali z instagrama. Zato ni čudilo, da je takoj po izbruhu sledil velik padec uporabnikov. Bolj presenetljivo je bilo, da si je omrežje nato zopet opomoglo in ima danes že okoli 200 milijonov aktivnih uporabnikov. To pa so že resne številke.

Ker pa selitev od Muskovega algoritma k Zuckerbergovemu mnogim ne pomeni zelo veliko, se je v zadnjem obdobju pojavila nova alternativa, ki sliši na ime bluesky. Ikona aplikacije je strašno domačna vsem uporabnikom twitterja, le da je namesto ptice na modrem ozadju metulj. Podobnost ni naključna. Bluesky je otrok twitterjevega ustanovitelja Jacka Dorseyja, ki pa je zapustil Bluesky maja letos in vodenje omrežja prepustil Jayu Graberju. Pod njegovo taktirko omrežje deluje kot neodvisna korporacija javne koristi (PBC), ki ob profitu za vlagatelje stremi tudi k javnemu dobremu.

Omrežje je od septembra zbralo 6 milijonov novih uporabnikov in jih ima že 15 milijonov. Med vidnejšimi prišleki so medija Bloomberg in Washington Post, nekdanji večinski lastnik Dallas Mavericks Mark Cuban, demokratska kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, oblikoval pa se je tudi že kontingent slovenskih znanih tviteraških obrazov.

Bluesky se sicer hvali, da ponuja podrobnejši nadzor uporabniške izkušnje. Med drugim možnost izbire algoritma, ki določa, kaj uporabnik vidi v časovnici. Ob tem stavi še na svoj AT-protokol, ki naj bi omogočal interoperabilnost z drugimi platformami, ki bi uporabljale ta protokol. Tudi sicer je govor o decentralizaciji. Kdor želi, lahko svoje podatke gosti tudi na lastnem strežniku. Je pa toliko bolj odprto vprašanje, kako se bo bluesky financiral. Velik promet pomeni namreč tudi velike stroške. Za zdaj pri podjetju pravijo, da bodo zaračunavali bolj kozmetične stvari, kot so poljubni naslovi v uporabniških imenih. Ali se bo omrežje prijelo, pa lahko pokaže le čas.