Steve Jobs ni bil le mojster javnega nastopanja in marketinga, temveč tudi posebne vrste »vizionar«. Domnevno naj bi se nekoč na sestanku z Jeffom Hawkinsom, soustanoviteljem podjetij Palm in Handspring, ki sta orali ledino dlančnikov, bahal o viziji prihodnosti, v kateri se vse vrti okoli namiznega osebnega računalnika, medtem ko mu je Hawkins povedal, da bo središče dlančnik z zmogljivostmi mobilnika. Možakarja naj se ne bi razšla v najboljših odnosih, je pa Jobs v svoji maniri domnevno zavohal priložnost in zagnal razvoj iphonov.
Iphoni nikoli niso bili zares radikalno drugačni od drugih naprav na trgu. Kar so ponujali, so na neki način ponujali tudi konkurenti. Bili pa so morda bolj uporabniško dovršeni in bolje marketinško predstavljeni. Šala, da je Apple predstavil »revolucionarno novost«, v kateri so uporabniki konkurenčnih naprav lahko uživali že prej, je torej stara toliko kot iphone. Je pa z leti »šala« postajala vse bolj očitna vsem, razen najbolj zagrizenim vernikom velikega jabolka.
Od USB-C do gumba za kamero
Pri lanskih iphonih je največjo novost predstavljal vhod za USB-C, ki ga je podjetju vsilila EU. Ta vhod je hkrati edina (!) posodobitev novih slušalk airpods max 2 v primerjavi s štiri leta starimi in tudi že tehnično zastarelimi airpods max prve generacije. Cena je ostala kakopak nespremenjena. Največja novost pred kratkim predstavljene serije telefonov iphone 16 je medtem nov namenski gumb za vklop kamere in fotografiranje. Gumb s to funkcijo najdemo na vseh Sonyjevih xperiah, ki se jih spomnim. Ima pa Applov gumb možnost odpiranja dodatnega mini menija za nastavitev kamere in premikanje med opcijami s podrsavanjem, kot na sledilni ploščici prenosnika. Tehnično zanimivo, ampak verjetno brez kakšne konkretne množične uporabnosti.
Pogojno pohvalna novost je, da so pri »cenejših« modelih iphone 16 in iphone 16 plus preskočili generacijo procesorjev in imajo vsi modeli novih iphonov čipovje a18, s to razliko, da imata različici pro in pro max še vedno dosti zmogljivejšo različico procesorja a18 pro. Nekoliko večja naj bi bila tudi baterija, a Apple teh podatkov ne razkriva. Zaslona osnovnih modelov imata še naprej diagonalo 15,5 centimetra in 17 centimetrov (6,1 in 6,7 palca). Osveževanje slike ostaja posmehljivih 60 hercev (Hz). Pri pro različicah so diagonali nekoliko povečali na 16 in 17,5 centimetra (6,3 in 6,9 palca). Osveževanje je vsaj pri teh prilagodljivo od 1 do 120 Hz.
»Kupite telefon, umetna inteligenca pride kmalu«
Pri različicah pro so malenkost nadgradili tudi sklop kamer. Ultraširokokotna ima po novem ločljivost 48 milijonov pik (MP), 12-MP teleobjektiv pa tudi na različici, ki ni max, zmore petkratno optično povečavo. Glavna kamera ostaja 48-MP, prednja pa 12-MP. Iphona 16 in 16 plus medtem ohranjata lanski sklop 48-MP glavne kamere ter 12-MP ultraširokokotno in prednjo.
Največje razočaranje Applove letošnje predstavitve je povezana z umetno inteligenco. Podjetje je novost obešalo na veliki zvon. Že pred meseci je dokaj bahavo razkrilo sodelovanje s podjetjem OpenAI, ampak novi iphoni »Applove inteligence« še nimajo. In je še nekaj časa ne bodo imeli. Na ameriške naprave naj bi v beta različici prišla šele čez kak mesec. V EU veliko funkcij verjetno ne bo na voljo niti prihodnje leto. Pri čemer gre iz izkušenj dodati, da gre pri tovrstnih funkcijah večinoma izključno za vprašanje programske opreme, ki ni na noben način povezana s strojno opremo same naprave. Večina najzahtevnejših in najzabavnejših operacij praviloma poteka v podatkovnih centrih in bi jih lahko integrirali tudi v prvo generacijo iphona iz leta 2007. Le prenos podatkov bi bil za odtenek počasnejši.
Apple stagnira, drugi inovirajo dalje
Presenetljiv je podatek, da je bilo pod Stevom Jobsom razvitih zgolj pet iphonov. Do danes je Apple razvil že 42 različnih modelov. Kar 37 teh je bilo torej izdelanih pod taktirko Tima Cooka. Slednji je tudi ukinil izide naprav z oznako »s«, ki je svoj čas predstavljala generacijsko vmesno točko med večjimi posodobitvami. To ni pomenilo, da so bili odtlej vsi iphoni radikalne nadgradnje, temveč so v resnici vsi postali različice »s«, napredek pa večinoma polžje počasen. To naj bi sicer pričalo o tem, da so mobilniki postali zrele naprave. Do neke mere to sicer drži. Ne pa tudi v celoti.
Na androidni strani se neprestano dogaja kaj zanimivega in zelo kakovostnega. Samsung ima z malimi poklopnimi mobilniki z flip zelo privlačen izdelek za mladino z globljim žepom, ki hoče nekaj drugačnega. Hkrati z velikim pregibnikom z fold ponuja najuporabnejšo vrsto mobilnika na trgu. To vrsto mobilnika izdeluje tudi Google (pixel fold). Honorjeva nedavno predstavljena različica velikega pregibnika magic v3 je medtem tako tanka, da zložena deluje skoraj enako vitka kot običajen mobilnik. Huawei pa je na dan Applove predstavitve iphona 16 predstavil pregibnika mate xt, ki ima kar tri ploskve na dveh tečajih in se razpre v diagonalo, dolgo 25,9 centimetra (10,1 palca). To je skoraj polovica diagonale povprečnega televizorja v ZDA leta 1997 in le tri palce manj od največje Applove tablice ipad pro. Ob tem je zložen telefon debel le 1,3 centimetra oziroma malce več kot galaxy z fold6. Prava tablica za v žep.
Tim Cook ni Steve Jobs
Svetovni proizvajalci torej ponujajo cel kup zanimivih inovacij, Apple pa vsako leto za njimi vse bolj caplja. Ima tak tržni položaj, zlasti v ZDA, da si to lahko (še) privošči. Hkrati gre za odraz tega, kdo je Tim Cook. Če je bil Jobs nekakšen mešetar, ki je v tujih inovacijah znal videti spregledane priložnost za zaslužek, je Tim Cook predvsem piflarski logistik in računovodja, ki zna iz vsake stranke izvleči maksimalni dobiček, dobavno verigo pa urediti na način, da predstavlja najmanjši možni strošek. Kaj dejansko prodaja, mu zna biti sekundarnega pomena.
Izjema so prenosniki. Apple je z drznim prehodom na procesorje z arhitekturo arm uporabnike prenosnikov odrešil večne bitke proti naglemu odštevanju usihajoče avtonomije baterije. S tem se je Cookov Apple resnično izkazal. Ampak, kot je pravilno napovedal Hawkins, najpomembnejše naprave sodobnega sveta niso osebni računalniki ali prenosniki, temveč telefoni. Tudi z uvajanjem naprav, kot so ponesrečena očala za mešano resničnost vision pro, pa se zdi, da so jih pri Applu že (spet) malo siti in si želijo, da ne bi bilo več tako.
Iskanje novega poslovnega modela
Morda imajo applovci celo prav. Najpomembnejša naprava prihodnosti, na katero so povezane vse druge, kot nekakšen vmesnik med človekom in napravo, zna že v kratkem postati podatkovni center z umetno inteligenco. Televizijo gledamo pretočno, vse bolj priljubljeno je tudi pretočno igranje videoiger. Tak ekosistem ne zahteva več vsako leto zmogljivejše naprave, temveč zgolj zelo dober zaslon in dobro spletno povezavo. Kaj to dolgoročno pomeni za izdelovalce strojne opreme?
