Če morda še ne veste, Google dela tudi pametne telefone. Že od leta 2010. Sprva v sodelovanju z drugimi proizvajalci. Imenovali so se nexus. Zaslovel je zlasti legendarni nexus 5, ki je leta 2013 predstavljal najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Poznejše generacije uspeha niso ponovile, zato je Google leta 2016 prevzel vse vajeti v svoje roke in na trg poslal povsem svoj telefon pixel. Vse od tedaj je njegov glavni adut kamera, se pa tudi vedno najde kaj, kar ni povsem premijsko. Na slovenski trg Googlov pixel uradno vstopa šele s serijo pixel 9. Po svoje kar dobro. Gre namreč za njihov najbolj dodelan izdelek doslej.
Začne se z dizajnom. Ta je pri pixlu 9 pro in večji različici 9 pro XL vrhunski. Vsaj za okus privržencev iphonov. Sta namreč praktično enaka. Ploščat zaslon in hrbtišče, ravno ohišje, ki je ukrivljeno ob kotih. Razliko opazimo le pri veliko bolj diskretni piki za prednjo kamero sredi čela. Še bolj pa na hrbtišču. Namesto jabolka je v sredini matiranega stekla črka G, zgoraj pa je čez skoraj celo širino hrbtišča razpotegnjena in dokaj privzdignjena ploščad kamer v obliki pilule. Prvi vtisi glede te znajo biti mešani. V praksi pa se stvar izkaže kot praktična. Objektivi so manj pogosto umazani od prstnih odtisov. Predvsem pa z zaslonom navzgor obrnjen telefon na mizi ne poplesava. Velik palec gor. Tako 9 pro XL z diagonalo zaslona 17,3 centimetra (6,8 palca) kot manjši 9 pro z diagonalo zaslona 16 centimetrov (6,3 palca) v dlani sedita zelo dobro.
Ni za igričarje
Zaslona obeh naprav sta OLED z dinamičnim osveževanjem frekvence slike od 1 do 120 hercev (Hz). Ob tem premoreta najvišjo svetilnost do 3000 kandel. Ponujata dobro vidljivost tudi na soncu, sem pa moral včasih ročno povečati svetlost zaslona. Ločljivost zaslonov je pri manjši različici 1280 x 2856 oziroma 495 pik na palec (ppi). Pri različici XL je ločljivost medtem 1344 x 2992 oziroma 486 ppi. To je neka zlata premijska sredina.
Z uporabniško izkušnjo telefona sem bil na splošno zelo zadovoljen. Vse gladko in tekoče. Tudi med polnjenjem se je naprava le malce segrela, med snemanjem z ločljivostjo 4K in 60 sličicami na sekundo pa nekoliko bolj. Zlasti okoli kovinskega ohišja. A tudi po 12 minutah neprekinjenega snemanja pri omenjeni ločljivosti temperatura nikoli ni postala neprijetna. Je bila pa vsekakor višja kot pri premijskih samsungih.
Izpostaviti gre tudi, da procesor in grafična kartica pri tensorju g4 nista najbolj prilagojena igranju grafično zahtevnih videoiger. To priznava tudi Google. Kljub temu mi je uspelo brez komplikacij igrati Final Fantasy X na emulatorju za konzolo PS2 in še kaj. So pa rezultati odvisni od igre do igre. Če ste mobilni igričar, se za te potrebe najde tudi kaj boljšega.
Odlična fotografija
To nas pripelje k fotografiji. Ta je ob kakovosti dizajna in izdelave z naskokom najpomembnejši del izkušnje pixla 9 pro in 9 pro XL. Oba telefona imata glavno kamero z ločljivostjo 50 milijonov pik (MP) ter ultraširokokotno in teleobjektiv z ločljivostjo 48 MP. Toliko MP ima tudi prednja kamera. Fotografije z vsemi kamerami so res dobre. Tako čez dan kot ponoči. Za kakšen okus že malce preveč. Po količini podrobnosti so fotografije povsem na nivoju konkurence. Odstopajo pa po zvestosti barv dejanskemu stanju sveta. Kdor je navajen na samsungovske navite kontraste, utegne biti razočaran. Koprenasto nebo bo na fotografiji ostalo koprenasto in se ne bo spremenilo v nebeško modrino. Odličen je tudi dinamični razpon. Če želite fotoaparat, ki dokumentira dejansko stanje sveta, je to naprava za vas. Ironično je to tudi naprava za tiste, ki želijo povsem ponarediti resničnost. To dosežejo s priloženimi orodji za umetno inteligenco.
Najbolj splošno praktični funkciji sta »najboljši posnetek« in »dodaj me«. Prvi uporabniku omogoči popravilo obrazov ljudi v kadru s pomočjo izrazov na drugih podobnih fotografijah. Umetna inteligenca obraze prepozna sama, sama ponudi alternative, uporabnik pa samo klikne na tisto, ki jo želi. Kadar se glave stikajo, zna priti do kakšnih napakic. Ko deluje, pa je stvar šokantno dobra. Neločljiva od resničnosti. Če s pixlom zajameš dovolj družinskih fotografij naenkrat, ni vrag, da ti ne bo uspelo izdelati takšne, kjer imajo vsi odprte oči in gledajo v kamero.
S pomočjo funkcije »dodaj me« boš na fotografiji lahko za spremembo tudi sam. Preprosto zajameš družinsko fotografijo, nato pa predaš telefon nekomu drugemu in se naknadno še sam postaviš v kader. Fotoaparat pri tem pomaga s kodiranjem, na koncu pa obe zajeti fotografiji (tisto brez vas in tisto z vami) združi v eno. Tudi tu so rezultati ob pravilni izvedbi šokantno dobri.
Potvarjanje resničnosti se s tem ne konča. Poleg možnosti brisanja, premikanja ali povečevanja ljudi ali predmetov na fotografiji ima telefon tudi možnost dodajanja stvari. Preprosto označiš območje, ki ga želiš urediti, nato pa umetni inteligenci napišeš (tudi v slovenščini), kaj naj stori. Obstajajo sicer omejitve zaradi varnosti, avtorskih pravic in spodobnosti, ampak načeloma je tu meja zgolj domišljija. Med mojimi manipulacijami so pojav Godzille v Ljubljanici, alternativni dizajn glave ljubljanskega zmaja, meteor nad Tromostovjem in ljubljanski zmaj v družbi viteza. Vsi rezultati sicer niso vedno povsem posrečeni, je pa stvar vseeno dokaj impresivna. Kaj so praktične aplikacije tega? Zabava? Šale? Mogoče tudi kaj ustvarjalnega? Bi šlo. Se pa vedno bolj odpira vprašanje, kaj je danes sploh še vrednost fotografije? Po svoji naravi oziroma bistvu je namreč vse bolj podobna fotorealistični ilustraciji. O tem se bomo verjetno še morali pogovarjati.
Druge funkcije umetne inteligence
Umetna inteligenca igra tudi vlogo pri snemanju videov. Zlasti gre za možnost umetne nadgradnje ločljivosti. Neposredno je mogoče snemati z največ 4K in 60 sličicami. Kdor želi 8K, mora izdelek prepustiti umetni inteligenci v oblaku. Lahko tudi snemate v 1080p in nato video nadgradite v 4K. Rezultati so mešani. Tudi sicer ne bi trdil, da je video tisto področje, kjer pixli blestijo v primerjavi s konkurenco.
Pogojno koristno orodje pixlove umetne inteligence je tudi možnost izboljšanja podrobnosti na fotografiji. Tudi tu včasih deluje, drugič ne. Nekaj funkcij, kot sta »screenshots« in »studio«, na slovenskih napravah (za zdaj?) nista prisotni. Prva omogoča iskanje po zajetih fotografijah. Druga omogoča ilustriranje oziroma oblikovanje s pomočjo umetne inteligence. Druga se sliši zanimiva. Prve ne pogrešamo. Tudi zato, ker dosedanji testi niso bili najbolj prepričljivi.
Bolj pogrešamo kakšen dober urejevalnik besedil. Googlov gemini sicer razume pisano slovensko besedo, a ima Samsung na letošnjih pregibnikih fold in flip 6 zelo sposoben urejevalnik, ki zna lektorirati slovenščino. Samsungova umetna inteligenca močno sloni na Googlovem geminiju, a se jim je v primeru urejevalnika besedila očitno močno izplačalo dosedanje samostojno delo s slovenščino. Kakšnih drugih posebnih koristi od Googlovega geminija, ki jih ne bi mogli imeti zgolj z naloženo aplikacijo na konkurenčnih telefonih, nisem zasledil.
Google pixle 9 pro in 9 pro XL sta zelo zanimiva premijska telefona lepega dizajna in z izvrstnim fotoaparatom, ki premore še nekaj čarovniških trikov. Če so to vaše prioritete (niste pa za grafično zahtevne videoigre), težko najdete kaj boljšega. So pa cene premijske. Za pixel 9 pro se z različico s 128 GB začnejo pri 1129 evrov, za pixel 9 pro XL od 1239 evrov dalje. Tudi pri tem je začetna kapaciteta diska 128 GB.
