Ne vem točno, kdaj se je začelo. S slavnim prizorom iz filma Nazaj v prihodnost II, z oglaševalsko kampanjo za Proton ali z obiskom 3D-kina v Gardalandu, a ta tehnologija je ena redkih, ki je iz mene naredila pravega vernika, skoraj evangelista. Na vrhuncu manije 3D-televizije sem si celo omislil takšen televizor za domačo dnevno sobo. S pasivno tehnologijo, seveda. Ta je omogočala, da si imel na nosu lahka plastična očala, brez baterij. Televizor je lani poleti za vedno ugasnil, ker pa je nove težko najti, se je prah začel nabirati tudi na kolekciji 3D-filmov. Svet je očitno povedal svoje. Vsebine s 3D-sliko so za v kino, ko je na sporedu kak hollywoodski spektakel ali animirani film, za doma pač ne. Tudi pretočni ponudniki te zvrsti vsebin niso marali. Nekako sem se že sprijaznil s tem, da je te zgodbe konec. Tudi prav, saj je imela slabosti. Slika je bila zaradi očal temnejša, frekvenca počasnejša, slabša pa je bila tudi ločljivost. Bolj kot globina slike nas danes pritegne zmožnost videti vsako poro na obrazu igralcev. Nato pa je minuli petek v službeni nabiralnik padlo zanimivo Samsungovo sporočilo. Podjetje je med napovedi za letošnji sejem potrošniške elektronike CES v Las Vegasu, ki se prične danes, vključilo računalniški monitor odyssey 3D. Stvar je pritegnila pozornost.

Gre za 67,5-centimetrski (27-palčni) monitor, primarno namenjen igranju videoiger. Domnevno ima ločljivost 4K, 165-herčno frekvenco osveževanja slike in 1 milisekundo odzivnosti. Ob tem naj bi s pomočjo umetne inteligence dvodimenzionalne vsebine zmogel pretvoriti v tridimenzionalne. Kako uspešen je pri tem, težko rečem, bi pa bila to lahko vsekakor zelo zanimiva funkcija. Predvsem je zanimiv podatek, da tokrat za gledanje 3D-vsebin uporabnik niti ne bo potreboval očal. Kako prosim?

Tehnologija ni nova, je pa bolj dodelana

»Zahvaljujoč lentikularni leči, nameščeni na sprednji strani zaslona, in sprednji stereokameri odyssey 3D omogoča prilagodljivo 3D-izkušnjo brez potrebe po ločenih 3D-očalih,« je Samsung zapisal v sporočilu za javnost. V praksi naj bi to delovalo približno tako. Lentikularna leča je sestavljena iz vrste majhnih leč, ki pomagajo usmerjati svetlobo v različne smeri. To omogoča monitorju, da hkrati prikazuje več slik z rahlo drugačnimi koti. Ko pogledamo na zaslon, vsako oko vidi nekoliko drugačno sliko. Ta razlika ustvarja iluzijo globine, slika na monitorju pa dobi videz tridimenzionalnosti. Ker je monitor opremljen s sprednjo stereokamero, ki sledi položaju gledalca in gibanju oči, lahko prilagodi slike, ki se prikazujejo glede na to, kje sedimo in kako gledamo na zaslon.

Pred mnogimi leti sem imel priložnost videti, kaj na področju avtostereoskopskih zaslonov počnejo na berlinskem inštitutu Fraunhofer HHI. Že davno so izdelali prototipe zaslonov, ki so prikazovali 3D-sliko brez očal. Bilo je kar fascinantno, ni pa bilo ravno vrhunsko. Učinek si videl samo pod določenimi koti, a tudi takrat je bila slika nekoliko nenavadna. Zato tudi tehnologija pod tedanjimi pogoji ni zares zaživela. Samsungov zaslon naj bi bil boljši. Kako vemo? Ker to ni prvič, da so ga omenili. Predstavili so ga že lani na največjem evropskem igričarskem sejmu Gamescon v Kölnu. Sprva se je govorilo, da bo v prodajo prišel že leta 2024, a se to ni zgodilo. Prihod zaslona na CES medtem nakazuje, da bi prav leto 2025 znalo biti nekakšen ponovni poskus obuditve 3D-vsebin v domačem okolju. Osredotočenost na igričarje zna biti zmagovalna kombinacija. Bomo videli.