Leta 1984 je Francijo pretresel umor štiriletnega Grégoryja Villemina, katerega truplo so našli v reki Vologne. Dečkove roke in noge so bile zvezane, družina je pred njegovim izginotjem prejela grozilna pisma in telefonska sporočila. Naslednji dan po njegovi smrti je oče Jean-Marie Villemin prejel še eno grozilno pismo, ki je nakazovalo na maščevanje.
Ta primer je postal eden najbolj znanih nerešenih umorov v Franciji. Večkrat je bil ponovno odprt, več osumljencev je bilo aretiranih, vključno z dečkovo materjo Christine, ki je bila kasneje oproščena. Oče Jean-Marie je odslužil zaporno kazen, potem ko je ubil svojega bratranca Bernarda Larochea, ki je bil glavni osumljenec. Preiskovalni sodnik Jean-Michel Lambert, ki so ga takrat kritizirali zaradi napak v postopku, je leta 2017 storil samomor.
Ekipa lingvistov
Več kot tri desetletja po umoru pa so francoske oblasti v preiskavo vključile ekipo švicarskih lingvistov iz podjetja OrphAnalytics. Uporabili so stilometrijo, študijo variacij v literarnih slogih, da bi analizirali grozilna pisma glede na besedišče, črkovanje in stavčno strukturo. Njihovo poročilo iz leta 2020 je nakazovalo na Grégoryjevo prateto, Jacqueline Jacob. Rezultati so se tudi ujemali s prejšnjimi analizami pisave, ki so privedle do aretacije nje in njenega moža leta 2017. Par je bil kasneje izpuščen zaradi proceduralnih razlogov.
Uporaba forenzične lingvistike v kazenskem primeru je v Franciji novost in je bila sprva sprejeta s skepticizmom. Odvetniki družine Jacob so analize označili za »popolnoma smešne« in »psevdo strokovnost«. Generalni tožilec v Dijonu, Philippe Astruc, je medtem opozoril, da je iluzorno pričakovati rešitev primera z enim samim takšnim poročilom.
Toda ali vendarle lahko tudi na tak način odkrijejo storilca? Claude-Alain Roten, direktor OrphAnalytics, je v nekem pogovoru z mediji vztrajal, da so njihovi rezultati zanesljivi in da se ujemajo z ugotovitvami iz prejšnjih preiskav. Poudaril je, da stilometrija lahko ponudi dragocene informacije o avtorstvu anonimnih pisem.
Uporaba jezika
Forenzična lingvistika namreč temelji na ideji, da vsak posameznik uporablja jezik na edinstven način, kar je lahko tako prepoznavno kot prstni odtis. To področje je pomagalo razrešiti znane primere, kot je primer Unabomber v Združenih državah Amerike, kjer so lingvisti pomagali identificirati storilca na podlagi jezikovnih vzorcev v njegovih zapisih.
V zadnjih letih je razvoj tehnologije, kot so veliki jezikovni modeli, omogočil še bolj poglobljene analize večjih količin besedil. Vendar pa uporaba umetne inteligence v forenzični lingvistiki odpira vprašanja glede transparentnosti in razložljivosti metod, kar je ključnega pomena v pravnih postopkih.
Kritiki opozarjajo, da pripisovanje avtorstva ni natančna znanost in da je potrebno rezultate interpretirati previdno. Forenzični lingvisti bržkone res ne morejo z absolutno gotovostjo trditi, kdo je avtor določenega besedila, lahko pa ponudijo verjetne kandidate na podlagi jezikovnih vzorcev.
Preboj ali skepticizem
Primer Grégory medtem ostaja odprt, 40 let po umoru. Poleg lingvističnih analiz preiskovalci čakajo na rezultate novih DNK-testov in analizo glasovnih sporočil, ki bi lahko v prihodnjih mesecih pripeljali do novih prebojev v preiskavi.
Za forenzično lingvistiko je ta primer pomemben preizkus. Uspeh bi lahko okrepil legitimnost tega področja v Franciji in Evropi na splošno, neuspeh pa bi lahko še povečal skepticizem.
