Leto 2025 bo za ameriško podjetje Alphabet, ki je lastnik Googla, ključnega pomena. Ameriško sodišče je letos poleti namreč razsodilo, da je Google monopolist na področju spletnih iskalnikov in oblike oglaševanja, ko se oglasi prikazujejo na straneh rezultatov iskalnikov, predvsem v obliki besedila. Ti oglasi so zasnovani tako, da ciljajo na uporabnike, ki aktivno iščejo določene izdelke ali storitve.
Minuli teden je ameriško ministrstvo za pravosodje predstavilo svoje predloge za razkosanje Googla. Ukrepi med drugim predvidevajo odprodajo Googlovega brskalnika chrome. Ob tem Google ne bi smel izdelati novega brskalnika. Ministrstvo zahteva tudi več omejitev glede operacijskega sistema android, ki bi preprečevale preferiran položaj Googlovega iskalnika v operacijskem sistemu. Če Google omejitev ne bo spoštoval, bi lahko sledila prisilna prodaja androida.
Hud udarec je tudi zahteva, da Google kar deset let s svojimi konkurenti za zmerno plačilo deli podatke o indeksiranih spletnih straneh. To je ključnega pomena za kvalitetno spletno iskanje, a stane veliko denarja. Zato manjši konkurenti na tem področju močno zaostajajo za Googlom. Google prav tako ne bi več smel sklepati dogovorov oziroma kupovati privzetega položaja iskalnika google na različnih platformah. Izpostavlja se zlasti okoli 20 milijard dolarjev težek dogovor z Applom in okoli 6 milijard težek dogovor z Mozillo, lastnikom brskalnika firefox.
Ministrstvo zahteva še, da Google založnikom in ustvarjalcem vsebin omogoči, da blokirajo črpanje njihovih vsebin za učenje Googlove umetne inteligence. Google pa naj tudi financira izobraževalne programe za menjavo brskalnikov in iskalnikov.
Kako bo ukrepal Trump?
Borci proti monopolističnim praksam tehnoloških podjetij so s predlogom zadovoljni. Mnogi komentirajo tudi relativno zadržan pristop ministrstva. Zlasti v navezavi na operacijski sistem android, saj je ministrstvo Googlu dalo priložnost, da se s pravilnim odnosom do konkurence izogne prisilni prodaji. Pri Alphabetu so medtem ogorčeni in ministrstvu očitajo, da gre za radikalne in aktivistične ukrepe.
Odločitev, kakšna kazen bo dejansko doletela Alphabet, naj bi padla do avgusta 2025. Zaslišanja v zvezi s predlogi za kazen naj bi se začela marca oziroma aprila. Ne glede na odločitev sodišča se primer utegne zavleči. Obe strani se bosta na neugodno odločitev sodišča mogoče pritožili, primer se lahko konča celo pred vrhovnim sodiščem. Strokovnjaki predvidevajo, da bi se stvar lahko zaključila šele leta 2027. Pod pogojem, da pred tem kakšne poteze ne potegne nova administracija Donalda Trumpa. Preiskava se je sicer začela med prvim Trumpovim mandatom, a je bodoči predsednik ZDA že izrazil zadržanost do razkosanja podjetja. Njegov podpredsednik J. D. Vance je medtem med privrženci razkosanja. Predsednik ZDA ima sicer pristojnosti, da postopek ministrstva ustavi ali zahteva drugačne predlagane ukrepe. Časa za odločitev bo imel dovolj. Je pa po napovedi ukrepov vrednost Alphabeta strmoglavila za več kot 11 odstotkov.
