Za začetek nekaj konteksta. Novembra 2020 je Applu uspela revolucija na področju prenosnikov. Njihovi procesorji m1 temeljijo na arhitekturi ARM, ki jo sicer poznamo pri mobilnikih. Z njimi so pokazali, da lahko prednosti, ki smo se jih navadili s telefoni in tablicami, uživamo tudi pri prenosnikih. Sem sodijo zlasti hitrejše prebujanje naprave iz spanja, tišje delovanje in daljša avtonomija baterije. Slednja je ob določenih obremenitvah dejansko zdržala dobršen del dneva. Podobno kot smo vajeni s tablicami in telefoni, medtem ko smo bili pri zmogljivejših prenosnikih do tedaj obsojeni na avtonomije okoli štirih ur.
Podobni poskusi s procesorji z arhitekturo ARM so na strani prenosnikov z windowsi obstajali že pred tem. V ta namen je leta 2012 luč sveta ogledal prilagojeni operacijski sistem windows RT, ki pa se ni izkazal. Veliko tradicionalnih aplikacij ni delovalo. Tudi sicer so bile funkcionalnosti teh prenosnikov dokaj omejene. Sledilo je še več pretežno neuspešnih poskusov. Do pred nekaj meseci, ko so Microsoft in proizvajalci prenosnikov z windowsi pompozno najavili prihod prelomnih prenosnikov copilot+ s Qualcommovimi procesorji, narejenimi na podlagi arhitekture ARM, in praktično neokrnjenimi funkcionalnostmi. Še več. Obljubljali so celo boljšo integracijo umetne inteligence v naprave. Asusov vivobook s 15 je med prvoborci te napovedane windowsove revolucije. Je izpolnil pričakovanja?
Avtonomija dobra, a ne revolucionarna
Nevarnost pompoznih najav je, da znajo hitro dvigniti pričakovanja na nerealno raven. Prav tako ne koristi, da proizvajalci prenosnikov govorijo o celodnevnem delovanju baterij. To je zavajajoče tudi v primeru Applovih naprav. Če pričakovanja nekoliko brzdamo, pa lahko rečemo, da se je vivobook s 15 copilot+ s procesorjem snapdragon X elite večinoma izkazal. Moje prioritete so bile ob tem zlasti avtonomija baterije, ki omogoča opravljanje delovnih nalog ves delovnik in še malo dlje. Ob tem pa tiho delovanje, brez občutnega pregrevanja. Če je naprava še lahka in lepa, toliko bolje.
Na baterijskem testu sem vivobook s 15 priklopil na brezžični internet, vklopil netflix in pustil, da računalnik pri 120-herčnem osveževanju zaslona vsebine predvaja do onemoglosti. Po več urah delovanja se je ohranjal vzorec okoli osem odstotkov porabe baterije na uro. To pomeni okoli 13 ur delovanja, kar niti ni tako revolucionarno v primerjavi s preteklimi podobno zmogljivimi Asusovimi prenosniki z Intelovimi procesorji. Podobno porabo sem zaznal tudi ob brskanju po spletu ob odprtem wordu in outlooku. Vse to ob srednji svetilnosti in izklopljenem varčnem načinu. Kdor želi prenosnik uporabljati za študij ali delo zunaj pisarne, bo baterijsko preskrbljen.
Tiho in hladno delovanje tudi med igrami
Bolj je navdušilo dejstvo, da je bil prenosnik ves čas delovanja skrajno tih. Čeprav ima vgrajen ventilator za aktivno hlajenje, se ta med običajno uporabo prenosnika praktično ni vklopil. Tu močno odstopa od preteklih prenosnikov z windowsi, ki so znali že pri manjših naporih poseči po dodatnem hlajenju. Prav tako se naprava ni bistveno segrevala niti ob težjih obremenitvah. Ventilator je ostal skoraj neslišno diskreten, tudi ko sem zagnal videoigro Dark Souls 3. Prenosnik sicer ni igričarsko osredotočen, a je bila igralna izkušnja večinoma gladka in mestoma presenetljivo dobra. Za to v veliki meri skrbi sistem za izboljšavo ločljivosti iger s pomočjo umetne inteligence. Witcher 3 je z njeno pomočjo tekel kot namazan pri visokih nastavitvah s frekvenco osveževanja gladko nad 60 sličic na sekundo (FPS). Z nekoliko nižjimi grafičnimi nastavitvami je pregovorno zahtevni Cyberpunk 2077 tekel pri 30 do 45 FPS. Je bilo pa za to igro treba trik umetne inteligence vklopiti ročno v nastavitvah windowsov. In tudi ob teh naporih je bil ventilator še naprej diskretno tih.
Med izstopajočimi lastnostmi naprave je tudi čudoviti zaslon OLED. Njegova diagonala meri 39,6 centimetra, ima razmerje stranic 16:9 in ločljivost 2880 × 1620. Podpira HDR in lahko preklaplja med 120- in 60-herčnim osveževanjem. Obroba zaslona je tanka, kamera pa je pri vrhu, kjer je vgrajena v ohišje. Lahko se jo zakrije z vgrajeno drsno fizično ploščico.
Preostali triki umetne inteligence bolj za zraven
Testna naprava je imela 16 GB delovnega spomina in 1 TB prostora za shranjevanje. Vse skupaj pa je zapakirano v kakovostno izdelano kovinsko ohišje, ki ne škripa in je prijetno na otip. Prenosnik je tudi dokaj lahek. Tehta 1,43 kilograma. Debel je 1,6 centimetra. Ponuja pa tudi bogat nabor priključkov. Na levi strani najdemo vhod HDMI 2.1, dva vhoda USB-C 4.0, ki podpirata prenose s hitrostjo 40 Gbit/s in povezavo z monitorjem displayport ALT mode 1.4. Ob tem še režo za spominsko kartico microSD in vhod za žične slušalke. Na desni strani sta dva vhoda USB-A 3.2 Gen 1, ki podpirata prenose s hitrostjo 5 Gbit/s. Prenosnik je mogoče povezati s tremi zunanjimi monitorji z ločljivostjo 4K in 60-herčno frekvenco osveževanja ali dvema monitorjema z ločljivostjo 5K in 60-herčno frekvenco. Za hitro internetno povezavo skrbi standard wifi 7. Tipke na tipkovnici imajo za moj okus morda vseeno malo preveč hoda oziroma med tipkanjem delujejo preveč mehko.
Kar zadeva funkcije umetne inteligence, je onkraj omenjenega trika z grafiko stvar bolj mlačne uporabnosti. Aplikacija slikar na podlagi navodil in preprostih krac na zaslonu izdela lepše interpretacije krac. Obstaja tudi sistem za ponarejanje oči med videoklici, da je videti, kot da gledamo naravnost v kamero, tudi ko jih obračamo drugam. Stvar deluje, razen ko ne. Možnost instantnega izpisovanja »podnapisov« in prevajanja ne podpira slovenščine. Angleščina deluje dokaj dobro, čeprav tudi to ne popolno.
Na splošno bi se pri prenosniku raje osredotočil na njegovo tišino, odzivnost in dovolj dobro avtonomijo baterije, ki bo zadoščala za brezskrbno pisarniško delo na poti. Umetna inteligenca pa omogoča, da ob tem še malo igramo igre. V tej luči je Asus vivobook s 15 copilo+ dober izdelek in posrečen korak v smer windows naprav s procesorji ARM. Ni pa poceni. Zanj hočejo 1559 evrov.
Dodatni podatki o prenosniku na AsusPlus.si.
