Čeprav so raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) že od leta 1995 nastanjeni v zeleni oazi na obrobju Ljubljane, so od lanske jeseni s svojimi delovnimi pogoji še bolj zadovoljni, saj so se preselili v novo stavbo, ki so jo poimenovali Biotehnološko stičišče (BTS). Tako so uresničili 15 let trajajoča prizadevanja, da bi NIB s sodobno raziskovalno opremo in stavbo dobil primerne pogoje za vrhunsko raziskovalno delo.

Prej so si prostore delili z oddelkom za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, a je stavba kmalu postala premajhna in razširili so se v pomožne prostore, garaže in kontejnerje. Vse do jeseni 2022, ko sta se oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo ter oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka preselila v novo stavbo, kjer so se jim čez leto dni, ko je bila gradnja končana in zgradba tudi v celotni opremljena, pridružili še oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov ter skupne službe. Novi prostori in raziskovalna oprema so na voljo tudi Morski biološki postaji Piran, ki deluje na Obali.

Ko se peš približujemo novi zgradbi ob Večni poti, nam pot prekriža srna in s tem vtisom vstopimo v zgradbo, katere arhitekturna zasnova je členjena z več sektorji, med njimi pa so organizirani posamezni vhodi v oddelke. Notranja komunikacija po stavbi je zaradi kontroliranega pristopa in čistih poti omejena, notranjost objekta pa ustreza vsem kriterijem za izvajanje znanstvenoraziskovalnega dela, pedagoške dejavnosti in laboratorijskih delovnih procesov. Ker je stavba zgrajena na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je arhitekt David Mišič (Styria arhitektura) zunanjo ureditev zasnoval po načelih sonaravnosti in vključenosti v okolico. Tako je vzhodna fasada oblikovana z elementi sonaravne ozelenitve, stavbo pasivno senči nasad vzpenjavk, deloma je ozelenjena tudi streha.

Na strehi stavbe sta poleg strojnih naprav, ki uravnavajo pogoje v objektu (podtlak, nadtlak, vlaga in temperatura), nameščena čebelarij in karantenski rastlinjak. V slednjem lahko delajo tudi s škodljivimi organizmi na rastlinah in je edinstven v regiji. Prav tako imajo čebelarij za gojenje čmrljev, ki ga je razvil eden od tamkajšnjih raziskovalcev in v katerem preučujejo vplive okolja na divje opraševalce, katerih število po vsej Evropi močno upada.

Bistveno bolj konkurenčni

»Odlični delovni pogoji, zelo primerljivi z zelo dobrimi skupinami po Evropi,« nam delo v novih prostorih ob našem obisku opiše namestnica vodje oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo dr. Darja Stanič. »To pomeni, da smo zdaj lahko bistveno bolj konkurenčni kot prej,« doda. Raziskovalna dejavnost je namreč zelo konkurenčna, samo 50 odstotkov prihodkov je iz stabilnega financiranja, preostalo pridobijo iz različnih projektov in pogodb, pri čemer v povprečju od desetih prijavljenih projektov sredstva uspe dobiti le enemu.

Njihova področja dela sicer zajemajo širok spekter raziskav, od tistih, osredotočenih na živo naravo oziroma biodiverziteto, okolje, onesnaževanje, podnebne spremembe, do biotehnologije, zagotavljanja zdrave in varne hrane ter zdravja rastlin, živali in ljudi. Kot poudari Staničeva, to ni le stičišče raziskovalcev in znanja, torej izolirane sfere, temveč se tam ukvarjajo z aktualnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, prehranska varnost in upadanje biodiverzitete.

Selitev v novo stavbo, ki se razprostira na več kot 6500 kvadratnih metrih, od tega je 2566 kvadratnih metrov laboratorijev, je za inštitut predstavljala velik napredek, raziskovalcem omogoča odlične raziskave, nadaljevanje tako mednarodnega sodelovanja kot sodelovanja z državno upravo in podjetji ter bistveno večjo možnost za obisk raziskovalcev in zainteresirane javnosti. Če prej niso imeli prostora niti za vse svoje zaposlene, zdaj namreč lahko gostijo tako domače kot tuje raziskovalce. Stavba s tako močno infrastrukturo pa je s tega vidika tudi zelo privlačna.

Večplastno delo raziskovalca

Ta čas na NIB, kjer v novih prostorih deluje 160 zaposlenih, v dislocirani enoti v Piranu pa še 40, poteka 230 projektov, od 40 do 50 jih je v prijavah. »Raziskovalec danes pomeni, da moraš biti dober v raziskavah, hkrati pa početi še druge stvari – predavati, sodelovati z javnostjo, komunicirati z mediji, voditi projekte, mentorirati, slediti tehnološkemu napredku,« opiše Staničeva.

V novih prostorih organizirajo delavnice za različne laboratorije in so za določena področja (denimo škodljive mikroorganizme na rastlinah) tudi evropski referenčni laboratorij. Kot taki imajo nalogo usposabljati druge. Gostili so tudi predstavnike evropske komisije (ta je BTS-NIB prepoznala kot vzorčni projekt – vrhunsko znanstveno infrastrukturo, ki bo NIB omogočal razvojni pospešek doma in v regiji), direktorja Organizacija za prehrano in kmetijstvo​ (FAO) Združenih narodov, sodelavce različnih segmentov javne uprave in podjetij. Tako ves čas ostajajo v stiku z odločevalci, upravo in javnostjo.

Del slednje so tudi šolarji in dijaki. Prvi k njim enkrat na leto pridejo na dan očarljivih rastlin, takrat jih obišče okoli 1500 osnovnošolcev. Petsto srednješolcem pa na dnevu odprtih vrat že pokažejo, kaj počnejo. Na leto naštejejo tudi deset do dvajset magisterijev in doktorstev, 20 študijskih izmenjav v okviru programa Erasmus, pri njih dela od 25 do 30 mladih raziskovalcev na leto. Njihovi zaposleni medtem predavajo na različnih stopnjah na univerzah, sodelujejo na praktično vseh slovenskih fakultetah. »Zelo nam je pomembno, da predstavimo, kar počnemo, in mlade navdušimo za poklic raziskovalca. To je v tiktok časih mogoče še večji izziv, kot je bil,« o enem od poslanstev raziskovalcev pove Staničeva.

Nova oprema in odlično opremljeni laboratoriji

Trenutno se denimo na njihovem oddelku ukvarjajo s preučevanjem oljk, ki so jih hrvaški kolegi našli v amforah in za katere predvidevajo, da so stare 2000 let. Med drugim nas popeljejo v komore za tkivne kulture rastlin, kjer lahko rastline vzgajajo v želejčkih s hranili. Ekstremi na polju, poleg vremenskih tudi škodljivci, bakterije, virusi, so zdaj namreč prisotni vsako leto, kmetijstvo pa se mora temu prilagajati in te lastnosti iščejo na inštitutu. K njim denimo inšpektorji pripeljejo tudi vzorce krompirja, ki v Evropo pripluje prek Luke Koper, njihove raziskave pa dajo rezultat, ali ta vsebuje nevarne mikroorganizme, ki lahko povzročijo hude bolezni rastlin in močno zmanjšajo pridelek.

Še ena pridobitev, ki je za raziskovalce zelo pomembna, je sistem za fenotipizacijo, s katerim lahko z različnimi kamerami vidimo rastline tridimenzionalno in v živih rastlinah opazujemo, kaj se dogaja z molekulami ali mikroorganizmi, ki jih fluorescentno označijo. Pa laboratorij za okoljski DNK, kjer lahko iz kapljice vode vzamejo prstni odtis celotnega živega okolja na določenem območju. »Nekaj od tega poznamo, veliko pa tudi še ne. Nato sledijo močne analize,« nam z zanosom pripoveduje Staničeva.

Na oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka, kjer se zdaj med drugim lahko pohvalijo z novim konfokalnim mikroskopom v skoraj milijonski vrednosti in novim imunološkim laboratorijem, se sodelavci v štirih enotah ukvarjajo s preučevanjem vplivov različnih onesnažil na okolje in teh nazaj na človeka, vplivom kemikalij na človeka in druge organizme, mehanizmi razvoja raka ter imunskim sistemom pri človeku.

Za zmanjševanje in nadomeščanje uporabe poskusnih živali, denimo hrčkov, miši in podgan, razvijajo testni sistem z zarodki rib cebric. Gre za tropske ribe, katerih genom ima veliko podobnost s človeškim, zato lahko vlečejo vzporednice. Gre za alternativo, ki je trend v Evropi in svetu.

Koraki za našo prihodnost

»Korak, ki morda ni za jutri, ampak za našo prihodnost. Veliko je še neznanega. Z našimi raziskavami prispevamo k razumevanju procesov, ki se dogajajo v celicah. To so sicer in vitro poskusi, še zmeraj daleč od tega, kar se v človeškem telesu dogaja, a z raziskavami lahko pridemo bližje razvoju zdravila, zdravljenja,« nam razloži vodja oddelka dr. Bojana Žegura.

Tudi sodelavci z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov so si v novih prostorih lahko boljše organizirali delo. »Kot pove že ime našega oddelka, pri nas raziskujemo biologijo in ekologijo organizmov, večinoma živalskih vrst, od ptic, žuželk do pajkov in rakov, v različnih okoljih. Zelo podrobno raziskujemo tudi njihovo vlogo v ekosistemih. Vsaka vrsta v naravi ima namreč neko vlogo, ki je lahko popolnoma spregledana, vendar izjemno pomembna za delovanje ekosistema, s tem pa tudi ključna za dobrobit človeka. Z drugimi besedami, na oddelku raziskujemo, kateri naravni mehanizmi omogočajo ekosistemske storitve,« opiše vodja oddelka dr. Nataša Mori.

Na oddelku postavljajo znanstvena vprašanja, ki so tesno povezana z najaktualnejšimi družbenimi izzivi, torej kako izrabljati naravne vire, da bomo ob tem čim bolj ohranili naravo in storitve, ki nam jih ta omogoča. »Hkrati pa poskušamo tudi razumeti in predvideti, kako se vrste oziroma narava odziva na globalne podnebne spremembe. Z novimi podatki omogočamo tudi pripravo učinkovitejših naravovarstvenih ukrepov,« pove Morijeva in doda, da jim preselitev v nove prostore Biotehnološkega stičišča in pridobitev najnaprednejše opreme omogočata hiter razvoj najnovejših raziskovalnih metod in področij v podporo prej omenjenih raziskav, od okoljskega DNK, kemične ekologije, biotremologije, ekološkega modeliranja do integrativne taksonomije.

Medtem se nekaj njihovih kolegov odpravlja v Švico, kjer bodo v okviru mednarodnega projekta raziskovali prilagoditve in ranljivost izbranih vrst žuželk in rakov z visokogorskih območij na podnebne spremembe. Ta študija se poglablja v presnovne procese teh organizmov, da bi razumeli, kako bi se lahko prilagodili ali se borili v svetu, ki se podnebno zelo hitro spreminja.

Z novo stavbo se je spremenil tudi okoliš nasproti ljubljanskega živalskega vrta, ki pa bo, ko bo nasproti nje stal še predviden prirodoslovni muzej, postal mini kampus sredi zelenja tako za raziskovalce kot za obiskovalce.