Antibiotiki so eno največjih odkritij v medicini, saj so omogočili učinkovito zdravljenje bakterijskih okužb, ki so bile nekoč smrtonosne. Vendar pa se danes soočamo z nevarnim pojavom – bakterije postajajo odporne proti antibiotikom, kar ogroža njihovo učinkovitost in pomeni resen globalni problem za zdravje ljudi, živali in okolja.
V Evropi je vsaka peta bakterijska okužba odporna proti antibiotikom, v nekaterih državah članicah pa ta številka dosega kar 40 odstotkov. Odpornost proti antibiotikom nastane, ko bakterije razvijejo sposobnost preživetja kljub uporabi zdravil, namenjenih njihovemu uničenju. Te rezistentne bakterije, pogosto imenovane tudi superbakterije, postajajo vedno bolj razširjene, zdravljenje okužb pa postaja težje, dražje in v nekaterih primerih celo nemogoče.
Okužbe, ki jih povzročajo odporne bakterije, pogosto zahtevajo dolgotrajno in kompleksno zdravljenje. Poleg tega lahko vodijo do resnih zapletov, invalidnosti ali celo smrti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije odpornost proti antibiotikom vsako leto povzroči na stotisoče smrti po svetu, pri čemer bi se to število lahko v prihodnosti drastično povečalo.
Drugi pomembni vidik je vpliv na zdravstveni sistem. Zdravljenje odpornih okužb pogosto zahteva dražje in manj dostopne terapije ter daljše hospitalizacije, kar močno obremenjuje zdravstvene proračune. Ne nazadnje odpornost proti antibiotikom ogroža tudi rutinske medicinske postopke, kot so operacije, presaditve organov in kemoterapija. Ti posegi so pogosto povezani z večjim tveganjem za okužbe, zato je njihova varnost odvisna od učinkovitih antibiotikov.
Pretirana uporaba
Eden ključnih razlogov za ta problem je pretirana in nepravilna uporaba antibiotikov. Kar približno 90 odstotkov antibiotikov se porabi zunaj bolnišnic, pri čemer se okoli 75 odstotkov antibiotikov uporablja za okužbe dihalnih poti, ki jih najpogosteje povzročajo virusi, zato uporaba antibiotikov pri takšnih indikacijah ne pomaga pri ozdravitvi, temveč spodbuja razvoj bakterijskih mutacij, ki so odporne proti antibiotikom, med bakterijami, ki naravno poseljujejo človeško telo in okolje – te bakterije se vsakodnevno izmenjujejo med ljudmi in lahko v določenem trenutku povzročijo okužbo. Z drugimi besedami, antibiotiki se ne bi smeli uporabljati za virusne okužbe, pri katerih niso učinkoviti, temveč izključno za bakterijske okužbe. Številni ljudje jemljejo antibiotike, kadar to ni potrebno – na primer pri virusnih okužbah, kot so prehladi in gripa, ki jih antibiotiki ne zdravijo.
Pri virusnih okužbah in prehladih lahko sami veliko storimo za lajšanje simptomov, pospeševanje okrevanja in krepitev imunskega sistema. Zelo pomemben je na primer vnos tekočin, saj hidratacija pomaga ohranjati sluznice vlažne in olajša odstranjevanje sluzi. Zeliščni čaji, kot sta kamilični in ingverjev, lahko pomirijo grlo in zmanjšajo vnetje. Pri dvigu odpornosti si lahko pomagamo tudi z naravnimi pripravki, denimo iz ameriškega slamnika.
Strokovnjaki opozarjajo, da morajo zdravniki antibiotike predpisovati le takrat, ko so resnično potrebni, bolniki pa jih morajo jemati odgovorno in natančno po navodilih. Tudi če antibiotik ne deluje takoj, je pomembno, da ga jemljete do konca, razen če vam zdravnik svetuje drugače. Ne jemljite antibiotikov, ki so ostali od prejšnjih zdravljenj, ali zdravil brez zdravniškega recepta. Jemanje antibiotika v nepravilnih intervalih ali izpuščanje odmerkov lahko zmanjša njegovo učinkovitost.
Pri virusih ne pomagajo
Če odpornosti proti antibiotikom ne bomo učinkovito naslovili, bi lahko izgubili eno najpomembnejših orožij v boju proti okužbam. Vrnili bi se v obdobje, ko so tudi preproste okužbe lahko smrtonosne. Zato je ključno, da se tega problema zavedamo in ukrepamo takoj. Antibiotiki so dragocen vir, ki ga moramo zaščititi. Naš odziv na odpornost danes bo določil, kako bomo lahko zdravili bakterijske okužbe v prihodnosti – in morda celo reševali življenja.
Odpornost proti protimikrobnim zdravilom je vse bolj prepoznana kot eden najnujnejših javnozdravstvenih izzivov, ki je odgovoren za približno 1,3 milijona smrtnih primerov po svetu na leto, vključno s 35.000 na evropskem gospodarskem območju – skoraj sto ljudi na dan. Če se tega izziva ne lotimo pravilno in pravočasno, bi lahko ta številka do leta 2050 narasla na skrb vzbujajočih 390.000 smrtnih primerov na leto v EU.
Po raziskavi Eurobarometra o odpornosti proti protimikrobnim zdravilom iz leta 2022 znanje o antibiotikih v EU še vedno ni na zadovoljivi ravni. Le polovica anketirancev namreč ve, da antibiotiki niso učinkoviti proti virusom, skoraj vsak deseti državljan EU jemlje antibiotike brez recepta, še vedno pa obstajajo tudi velike razlike v ozaveščenosti med državami članicami. Letošnji svetovni teden ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih, ki je potekal od 18. do 24. novembra, nosi slogan Bodi tudi ti del spremembe! in spodbuja državljane k odgovorni uporabi, s čimer lahko tudi sami prispevajo k boju proti mikrobni odpornosti.
