Večina nas dela sede – drugače kot v preteklosti, ko je bilo delo običajno bolj aktivno. Prav tako nas večina sedi, ko gremo v službo, ko počivamo, ko jemo ali celo, ko smo (kot gledalci) vključeni v športno aktivnost. Pri sedenju se porabi malo več energije kot pri mirnem ležanju, zato so srce in mišice premalo izkoriščeni. Sedeči ljudje imajo večje tveganje za srčni infarkt, bolečine v križu in invalidnost kot njihovi bolj aktivni prijatelji. Le redna telesna aktivnost lahko prepreči te neprijetne posledice naše ljubezni do stola.
Večina ljudi sedi na delovnem mestu in večina jih tam preživi tretjino svojega življenja (med delovnimi dnevi). V svetu je veliko podjetij, ki uvajajo posebne programe telesne vadbe za svoje zaposlene med delovnim časom. Zakaj? Če imajo od tega korist zaposleni, ker se zmanjša tveganje za srčni infarkt ali invalidnost, potem ima korist seveda tudi delodajalec. Vendar pa je veliko delodajalcev še vedno zelo zaskrbljenih, koliko bo vse skupaj stalo, koliko bodo stali vzdrževanje primernega prostora za vadbo, prhe, garderobe, izgubljen delovni čas in celo pravna odgovornost v primeru poškodb in tako dalje.
Skandinavske države, Nemčija in Japonska že leta podpirajo organizirane fitnes programe na delovnem mestu in to je stvar njihove politike. V nekaterih državah delodajalcem pri uvajanju in razvoju takšnih programov pomagajo tako vladne kot zasebne organizacije. Danes je zanesljivo znano, da izboljšanje splošne fizične kondicije delavcev, ki je doseženo s tovrstnimi programi, ne vodi le k boljšemu zdravju, ampak tudi k drugim koristim, kot so zmanjšanje števila dni bolniške odsotnosti, povečanje produktivnosti ter boljše razpoloženje in zanimanje za delo.
Kakšni so rezultati rekreativnih programov?
Uradniki in delavci, ki so bili vključeni v program telesne vadbe, so pokazali znatno izboljšanje vseh zdravstvenih parametrov, kot so na primer aerobna zmogljivost, gibljivost sklepov, odstotek telesne maščobe … Nekatere druge koristi – tako za zaposlene kot za delodajalce – so izjemne. V podjetju, kjer so izvajali vajo, se je število bolniških dni zmanjšalo: za 60 odstotkov pri moških in za 38 odstotkov pri ženskah. Le odsotnost z dela ob ponedeljkih in petkih se je med ženskami zmanjšala za 22 odstotkov. Povečala se je tudi produktivnost delavcev in uradnikov. Zadovoljstvo in moralo pri delu je težko izmeriti, a tisti, ki so bili vključeni v rekreacijski program, so izjavili, da se počutijo bolj gibčne, energične, da bolj uživajo v delu in da imajo boljše medsebojne odnose s sodelavci na delovnem mestu. Dve tretjini se jih je med delom počutilo bolj sproščene, bolj potrpežljive in manj utrujene.
Nedvomno lahko programi vadbe za posamezna podjetja pozitivno prispevajo h kakovosti delovnega mesta. Na Japonskem izvajajo zelo zanimivo akcijo. V večjih tovarnah, predvsem tistih z verižnim sistemom, vsako uro ustavijo delo za pet minut. V tem času napovedovalec delavcem daje navodila po zvočniku, ti pa s preprostimi vajami raztegnejo vrat, ramena, roke in drugo.
Švedi že leta v svojih podjetjih in tovarnah na samem delovnem mestu izvajajo program kratkih in zanimivih delovnih odmorov, ki trajajo deset minut, vsako jutro in popoldne. Takšni odmori niso le izjemna priložnost, da se človek malo pretegne, ampak predstavljajo tudi zdravo alternativo kavi, cigareti ali kakšni »klopi«.
Zagotovo bodo menedžerji v prihodnosti vedno bolj iskali pozitivne in učinkovite načine za zadovoljstvo zaposlenih in njihovo zdravje. Povsem mogoče je, da podjetja, ki spodbujajo svoje ljudi, da ostanejo fit, zdravi in agilni, ne bodo samo prihranila denar, ampak bodo tudi v veliko boljšem položaju na današnjem konkurenčnem trgu.
