Na trgovskih policah zadnja leta najdemo vse več raznolikih brezglutenskih izdelkov. Gluten je beljakovina, ki jo najpogosteje najdemo v pšenici, ržu in ječmenu, pa tudi v piri, zdrobu, sladu in nekaterih drugih prehranskih izdelkih, ob preobčutljivosti na gluten pa govorimo o celiakiji, Gre za je doživljenjsko kronično sistemsko avtoimunsko bolezen, ki doleti približno dva odstotka prebivalstva. Edino »zdravilo« zanjo je stroga brezgutenska dieta brez izjem in prekrškov, pojasnjujejo pri Slovenskem društvu za celiakijo.
Novo upanje za vse, ki živijo s to boleznijo, prinaša novica, da je letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejel ameriški biolog David Baker za svoje delo na področju računalniškega načrtovanja proteinov.
Baker in njegovi sodelavci so z umetno inteligenco preoblikovali načrtovanje, strukturo in napovedovanje proteinov ter s tem odprli pot razvoju novih terapevtskih sredstev, usmerjenih v specifične proteine.
Bakerjevo delo je neposredno prispevalo k razvoju sintetičnega encima TAK-062, namenjenega razgradnji beljakovin glutena že v želodcu. To lahko pripomore k zmanjšanju simptomov celiakije pri osebah, ki se kljub strogi brezglutenski dieti srečujejo s težavami zaradi nenamernega vnosa glutena.
Baker si nagrado deli z znanstvenikoma Demisom Hassabisom in Johnom M. Jumperjem, ki prihajata iz raziskovalnega laboratorija za umetno inteligenco Google DeepMind. Dosežki letošnjih nagrajencev za kemijo odpirajo nove možnosti zdravljenja bolnikov s celiakijo.
