Ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki ga vsako leto obeležujemo 8. septembra, fizioterapevti po vsem svetu letos osvetljujejo problematiko bolečine v spodnjem delu hrbta, ki jo v življenju doživi skoraj vsak človek in prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih. Po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo je bolečina v spodnjem delu hrbta osrednji vzrok zmanjšane zmožnosti, saj prizadene od enega do trinajst ljudi. Leta 2020 je imelo na svetovni ravni 619 milijonov ljudi težave z bolečino v spodnjem delu hrbta, število pa se je v primerjavi z letom 1990 povečalo kar za 60 odstotkov.
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letu 2022 na primarni in sekundarni ravni podanih več kot 151.000 diagnoz, povezanih z bolečino v spodnjem delu hrbta, kot so na primer bolečina v križu, bolečina v križu z išiasom, bolečina v križu zaradi premika medvretenčne ploščice in druge. V primerjavi z letom 2021 se je število primerov povečalo za več kot 21.500. Najpogostejša diagnoza je bolečina v križu, v povezavi s katero je bilo zaznano tudi največje število dni bolniške odsotnosti, in sicer 736.992 dni v letu 2023. Za vse diagnoze, povezane z bolečino v spodnjem delu hrbta, je bilo v letu 2023 skupaj zabeleženih 1.415.298 dni bolniškega dopusta.
Koristna vadba
Bolečina v spodnjem delu hrbta je lahko posledica kombinacije številnih telesnih in psiholoških dejavnikov. Izkazalo se je, da je vadba najbolj koristna metoda zdravljenja bolečine v spodnjem delu hrbta, zato je fizioterapija pomemben del celotnega zdravljenja, pri katerem fizioterapevt pacienta vodi skozi izbrane postopke, med katerimi prednjačijo edukacijski pristopi, manualna terapija in kinezioterapija. Pri slednji se pacienta vodi skozi personalizirano telesno dejavnost in varno vadbo, stopnjevanje le-te, postavljanje ciljev in iskanje pravega ravnovesja med počitkom in gibanjem.
Kronična bolečina v spodnjem delu hrbta, ki jo opredeljuje stanje, trajajoče več kot tri mesece, prizadene manjši del populacije, a v vseh starostnih skupinah. Ker posameznike funkcionalno zelo ovira pri njihovem življenju in je ni mogoče enostavno ozdraviti, to stanje pomeni veliko obremenitev za posameznika in celotno okolje.
V URI Soča program kronične bolečine poteka od leta 2013, pri čemer se potrebe vse bolj povečujejo. Doc. dr. Tine Kovačič, predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS), je izpostavil, da smo vsako leto priča povečanju potreb prebivalstva po fizioterapevtskih storitvah, zato se v Združenju fizioterapevtov še toliko bolj osredotočajo na skrb za razvoj in kakovost tega poklica.
»Trenutno z ekipo ministrstva za zdravje, kot edino strokovno združenje fizioterapevtov z reprezentativnim članstvom večinoma diplomiranih fizioterapevtov, sodelujemo v konstruktivnih pogovorih o podelitvi javnih pooblastil na področju fizioterapije. Ta pooblastila nam bodo omogočila izdajo licenc, vodenje registra fizioterapevtov in izvajanje strokovnih nadzorov s svetovanjem, kar bo prispevalo k odpravi sistemskih pomanjkljivosti in dvigu kakovosti fizioterapevtskih storitev v Sloveniji. V tujini je že dolgo tako, da kadar pacient ve, da ga obravnava fizioterapevt z licenco, lahko zaupa v to, da je ta kot zdravstveni delavec in strokovnjak ustrezno izobražen, usposobljen in zavezan visokim standardom prakse. Licence poleg tega, da povečajo zaupanje pacientov, zagotavljajo tudi zmanjšanje tveganja za napačno postavitev fizioterapevtske diagnoze ali nepravilno zdravljenje ter prispevajo k boljši varnosti in učinkovitosti fizioterapije. Prav tako licence zagotavljajo, da fizioterapevti redno nadgrajujejo svoje znanje in so seznanjeni z najnovejšimi praksami ter smernicami v svoji stroki.«
Dolge čakalne dobe
V javni zdravstveni mreži je dostop do fizioterapevtskih storitev pri težavah z bolečino v spodnjem delu hrbta možen preko delovnega naloga za fizioterapijo, ki ga izda zdravnik specialist splošne ali družinske medicine, ali preko napotitve na fizioterapevtsko obravnavo s strani drugih zdravnikov specialistov. Povprečne čakalne dobe za fizioterapevtsko obravnavo pa so izredno dolge. Po podatkih NIJZ se na redno obravnavo čaka 321,2 dneva za prvi termin, na hitro obravnavo 261,7 dneva, na zelo hitro 87,4 dneva. Izvajalci nimajo vpliva na napotitve in posledično tudi ne na čakalne dobe. Na samoplačniško obravnavo se lahko uporabniki naročijo neposredno pri fizioterapevtu, pri čemer je treba preveriti, ali je fizioterapevt vpisan v register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti.
Za pomoč pri spremembi gibalnih navad in pripravo individualiziranega programa telesne vadbe lahko pacienti obiščejo tudi fizioterapevta, zaposlenega v katerem od centrov za krepitev zdravja ali zdravstvenih vzgojnih centrov, ki delujejo znotraj zdravstvenih domov po Sloveniji, v sklopu nacionalnega programa integrirane preventive kroničnih bolezni Skupaj za zdravje. Za individualne posvete pri njem pacient ne potrebuje napotitve s strani zdravnika. Na voljo ima tudi številne skupinske delavnice.
