Sklepi so izredno pomembni za delovanje telesa, saj omogočajo gibanje, prožnost in stabilnost. Brez zdravih sklepov bi bilo gibanje močno omejeno ali celo nemogoče. Sklepi povezujejo kosti in omogočajo, da se premikamo na različne načine, kot so hoja, tek, plezanje, dviganje in gibanje rok ter nog. Ramenski sklep na primer omogoča kroženje, komolčni in kolenski upogibanje in raztezanje, vratni vrtenje. Sklepi zagotavljajo strukturno stabilnost telesa, saj omogočajo, da kosti delujejo skupaj kot enota. Brez njih bi bile naše kosti toge in nepremične, sklepi pa omogočajo fleksibilnost in vzdržujejo povezanost med njimi, hkrati pa nosijo težo našega telesa.
Sklepi, še posebno kolčni, kolenski in hrbtenični, prenašajo in podpirajo večji del telesne teže. Ti sklepi so bistveni za stabilnost in ravnotežje pri stoji, hoji in drugih fizičnih aktivnostih. Manjši sklepi, kot so tisti v rokah in prstih, omogočajo precizne gibe, ki so pomembni za dejavnosti, kot so pisanje, tipkanje, risanje ali prijemanje predmetov. Brez teh sklepov ne bi mogli izvajati fine motorike. Zdravi sklepi pomagajo pri ohranjanju ravnotežja in koordinaciji med različnimi gibi. Na primer, ko hodimo ali tečemo, naši kolčni, kolenski in gleženjski sklepi delujejo skupaj, da omogočajo tekoče in stabilno gibanje.
Hrustanec se obrabi
Sklepi omogočajo rast in razvoj telesa skozi različne življenjske faze. V otroštvu in adolescenci sklepi podpirajo rast kosti, kasneje pa se prilagodijo spremembam, povezanim s staranjem. V tem obdobju pa velikokrat nastanejo težave. Hrustanec, ki prekriva konce kosti v sklepih, v zdravem obdobju omogoča gladko gibanje in zmanjšuje trenje med kostmi. S staranjem pa se hrustanec začne obrabljati in tanjšati, kar povečuje trenje med kostmi. To lahko povzroči bolečine, togost in zmanjšano gibljivost. Hrustanec se ne obnavlja z enako hitrostjo kot v mladosti, zato obraba s časom postaja opaznejša. Ko se hrustanec močno obrabi, se začnejo kosti v sklepu drgniti druga ob drugo, kar povzroča vnetja in bolečine, kar je značilno za stanje, imenovano artroza (osteoartritis).
Sklepi se skozi življenje nenehno uporabljajo in obremenjujejo. Vsakodnevne dejavnosti, kot so hoja, tek, dvigovanje in gibanje, povzročajo mikroskopske poškodbe v sklepih in hrustancu. Čeprav se te poškodbe pri mladih pogosto hitro popravijo, se sčasoma kopičijo, kar vodi v kronično obrabo. S staranjem se zmanjšata tudi količina in kakovost sinovialne tekočine, maziva, ki omogoča gladko gibanje sklepov. To pomeni, da sklepi postanejo manj mazani, posledično pa postane gibanje manj gladko, trenje med kostmi pa se poveča, kar vodi v večjo obrabo sklepov in povečuje tveganje za vnetje in bolečine. Tudi pridobitev kilogramov ne vpliva dobro na sklepe, saj so ti bolj obremenjeni – zlasti v kolenih, kolkih in hrbtenici. Čezmerna teža pomeni večji pritisk na sklepe in lahko pospeši obrabo hrustanca, kar vodi v artrozo.
Razvoj vnetnih stanj
S staranjem ali pa tudi že prej se pri nekaterih ljudeh poveča tveganje za razvoj vnetnih stanj, kot je revmatoidni artritis. Ta stanja povzročijo kronično vnetje sklepov. Klasični revmatoidni artritis (vnetje na sklepih) prizadene male sklepe. Sledijo mu spondiloartritisi, ki poškodujejo tako sklepe kot hrbtenico. Med najbolj znane predstavnike te oblike revme prištevamo ankilozirajoči spondilitis in artritis, povezan z luskavico oziroma psoriatičnim artritisom. Naslednja skupina, ki ni prav pogosta, so vaskulitisi (avtoimunska bolezen, ki povzroča vnetje in zoženje krvnih žil). Prav tako med revmatske bolezni spada najpogostejša bolezen sklepov artroza, ki je posledica nevnetnih degenerativnih sprememb. Nekateri avtorji med presnovne revmatske bolezni prištevajo tudi osteoporozo, ko kost izgubi svojo trdnost in postane porozna.
V nasprotju z vnetnimi revmatskimi obolenji za artrozo, pri kateri gre za obrabo hrustanca, ki se postopoma zmanjšuje v sklepu, obolevajo predvsem starejši ljudje, saj je bolezen znak degenerativnih sprememb, ki so posledica staranja. Znaki bolezni so v večji meri odvisni od posameznika, vendar so v večini primerov prisotni ostra bolečina, sklepna zakrčenost, zmanjšan obseg gibljivosti, sklepna nestabilnost, oteklina, vidne deformacije sklepa in pokanje sklepa med gibanjem. V zdravljenje artroze je vključena fizioterapija ali operativna zamenjava s totalno ali delno endoprotezo, vendar lahko za lajšanje bolečin veliko naredimo tudi sami.
Pomembno gibanje
Zmotno je prepričanje, da mora človek, ki ima bolečine v mišicah in sklepih, počivati, da ne bi še bolj okvaril prizadetih sklepov. Ne glede na bolečine je treba krepiti mišice. Revma oziroma njeni simptomi se lahko z vsakodnevnimi telesnimi vajami, prilagojenimi starosti in aktivnosti bolezni znatno zmanjšajo. Prav tako bolečine v mišicah in sklepih.
Še tako boleči sklepi potrebujejo vsaj minimalno gibanje. Premikanje sklepov je pravzaprav edini način, da sklep oskrbimo s snovmi, potrebnimi za njegovo delovanje. Ker v hrustancu ni žil, ki bi dovajale hranilne snovi, je gibanje, čeprav bolečega sklepa, zelo pomembno. Vaje, kot so hoja, plavanje, kolesarjenje in joga, so nežne za sklepe in pripomorejo k ohranjanju gibljivosti. Raztezanje pomaga izboljšati gibljivost sklepov in preprečuje otrdelost. Redni raztezalni gibi, ki ne preobremenjujejo sklepov, lahko dolgoročno zmanjšajo bolečine. Pomagamo si lahko tudi tako, da krepimo mišice okoli sklepa in tako zmanjšamo pritisk na sklep, saj močne mišice ponujajo boljšo podporo in stabilnost.
Pri izbiri zdravil so nam poleg klasičnih sinteznih zdravil na voljo tudi zdravila rastlinskega izvora. Če pa so bolečine dolgotrajne ali močne, je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom za natančno diagnozo in zdravljenje.
