Zaposleni odrasli za delo namenimo več časa kot za katerokoli drugo dejavnost v svojem budnem času. Počutje na delovnem mestu je zato izjemnega pomena – in to tako za zaposlene kot za delodajalce.
Zakaj bi bila v interesu delodajalca tudi skrb za dobro duševno zdravje zaposlenih? Če temu v prid ne govorijo že drugi razlogi, pa takšno usmeritev zagotovo podpirajo številke: slabo duševno zdravje zaposlenih za delovne organizacije pomeni nižjo produktivnost ter višje stroške absentizma, prezentizma in fluktuacije, vse to pa posledično pomeni tudi višje finančne in socialne stroške za podjetje in celotno družbo, pred četrtkovim svetovnim dnevom duševnega zdravja opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ).
Poglejmo še konkretne podatke Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU- OSHA): kar 50– 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni lahko pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu. Doživljanje prekomernega stresa na delovnem mestu vpliva na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, prekomerno prehranjevanje, več pitja alkohola, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, srčno-žilne bolezni, kostno-mišična obolenja, izgorelost, sladkorna bolezen tipa 2. Delo v slabih psihosocialnih pogojih se povezuje tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami.
EU-OSHA navaja, da se vsak vloženi evro v promocijo duševnega zdravja pri delu povrne v višini od 2,5 do 4,7 evra, zahvaljujoč zmanjšanju stroškov, ki nastajajo zaradi absentizma, prezentizma in fluktuacije, ter povečanju produktivnosti in drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša duševnemu zdravju naklonjeno delovno okolje.
Tretjina v Sloveniji izpostavljena tveganjem
Po podatkih Eurostata je leta 2020 malo manj kot polovica zaposlenih v EU (44,6 odstotkov) v starostni skupini 15–64 let poročala, da so pri delu izpostavljeni škodljivim tveganjem za svoje duševno zdravje. Med slovenskimi zaposlenimi je bilo takšnih dobra tretjina (35,8 odstotkov) zaposlenih.
Med najpomembnejša psihosocialna tveganja na delovnem mestu se uvrščajo prekomerna obremenitev pri delu, prenizka stopnja avtonomije, slabi odnosi, slabo obveščanje o organizacijskih spremembah in nejasna vloga. Razvoj tehnologij in druge spremembe delovnih pogojev, npr. digitalizacija dela, prekarno delo, platformno delo in podnebne spremembe, prinašajo tudi nova tveganja, ki jih je treba pri ocenjevanju in obvladovanju upoštevati.
Včasih za težave duševnim zdravjem ni krivo delo
Težave v duševnem zdravju niso nujno povezane z delovnim mestom: ne gre pozabiti na zaposlene s težavami v duševnem zdravju ne glede na to, ali so njihove težave povezane z delovnim mestom ali ne. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se v letu 2019 globalno 15 odstotkov delovno aktivne populacije soočalo z duševno motnjo.
Kako je v Sloveniji? Breme slabega duševnega zdravja precejšnje, saj so duševne motnje najpogostejši razlog za invalidske upokojitve in s tem za prezgodnji umik s trga dela. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj že nekaj let ostajajo na četrtem mestu po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega. Zaposleni z izkušnjo težav v duševnem zdravju se lahko soočajo tudi s stigmo, ki ovira pravočasno iskanje pomoči, zmanjšuje možnosti za okrevanje in uspešno vračanje na delovno mesto ali pridobitev oziroma ohranitev zaposlitve.
Kolikšen je posluh za stresni vidik dela?
Podatki raziskave OSH – PULSE (Flash Eurobarometer, 2022) o varnosti in zdravju v delovnih okoljih po pandemiji kažejo, da se pri 49 % slovenskih zaposlenih delodajalci z delavci posvetujejo glede vidikov dela, ki povzročajo stres, pri 46 odstotkih so na delovnem mestu na voljo informacije in usposabljanje glede dobrega počutja in spoprijemanja s stresom, 36 odstotkih zaposlenih pa ima dostop do svetovanja ali psihološke podpore. Glede navedenih ukrepov smo v Sloveniji primerljivi s povprečjem EU.
»Na splošno se zavedanje o pomenu duševnega zdravja pri delu pri nas izboljšuje, vendar se delovne organizacije večinoma odločajo za t. i. individualne ukrepe, usmerjene v pomoč in svetovanje zaposlenim, bistveno manj pa za ukrepe, ki so usmerjeni v izboljševanje organizacijskih vidikov dela«, pojasnjuje Matej Vinko predstojnik Centra za duševno zdravje in vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja – Programa Mira na NIJZ. Kot rečeno, neobvladana psihosocialna tveganja na delovnem mestu poslabšujejo duševno zdravje zaposlenih in prispevajo k zdravstvenemu absentizmu in je za izboljšanje psihosocialnih pogojev dela pomembno, da bi se več delovnih organizacij odločalo tudi za organizacijske ukrepe, namenjene varovanju in krepitvi duševnega zdravja pri delu.
