Medtem ko se pogovori vse prevečkrat usmerjajo v negativno smer – zlasti na spletu – se psihologi, sociologi in komunikacijski strokovnjaki na splošno strinjajo, da lahko negovanje bolj pozitivne komunikacije v medosebnih odnosih močno vpliva na naše duševno zdravje in splošno dobro počutje. Od sejne sobe do mize za večerjo lahko pozitivna komunikacija spremeni naš način interakcije.
Pozitivna komunikacija je namreč več kot zgolj »prijazen« način pogovora. Vključuje konstruktivno sodelovanje, ki se osredotoča na razumevanje, empatijo in medsebojno spoštovanje. Dr. Barbara Fredrickson, socialna psihologinja in avtorica knjige Pozitivnost (Positivity), je desetletja raziskovala prednosti pozitivnih interakcij. »Ko se vključimo v pozitivno komunikacijo, odpremo svojo sposobnost povezovanja z drugimi,« pravi in dodaja, da »pozitivna čustva – veselje, hvaležnost in ljubezen – lahko zgradijo močnejše odnose in spodbujajo odpornost.« Njen premislek kaže, da pozitivne interakcije širijo našo zavest in spodbujajo ustvarjalno razmišljanje.
Pozitivna komunikacija v svojem bistvu temelji na aktivnem poslušanju, empatiji in dialogu, osredotočenem na rešitve. To ne pomeni, da se izogibamo težkim pogovorom ali težavam, temveč da se jim približamo z namenom spodbujanja rasti in medsebojnega spoštovanja.
Med načeli pozitivne komunikacije najdemo naslednje dobre nasvete:
– Pozitivna komunikacija se začne s poslušanjem – resnično moramo slišati, kaj sogovornik govori. »Poslušanje je pogosto spregledano kot oblika komunikacije, vendar je nedvomno najpomembnejše,« meni dr. Julian Treasure, strokovnjak za zvok in komunikacijo. Ko aktivno poslušamo, izkažemo spoštovanje in odpremo možnost za boljšo povezanost.
– Priznavanje prednosti in prispevkov drugih – bodisi v osebnih odnosih ali poklicnem okolju – je prav tako zelo pomembno. »Hvaležnost je ključna sestavina pozitivne komunikacije. Preprosti izrazi hvaležnosti lahko spremenijo ton celotnega pogovora in spodbudijo bolj kooperativne in podporne odnose,« meni dr. Robert Emmons, ki podrobno raziskuje to področje.
– Pozitivna komunikacija, to moramo vedeti, se ne izogiba kritiki, temveč jo uokvirja na način, ki spodbuja izboljšave. Namesto ostre kritike se konstruktivne povratne informacije osredotočajo na vedenje in ponujajo rešitve. Na primer, namesto da bi rekli: »Vaša predstavitev je bila obupna«, lahko v pozitivnejši komunikaciji rečemo: »Mislim, da bi bila predstavitev lahko še močnejša, če bi vključili več podatkov, ki bi podprli trditve.«
Učinki pozitivne komunikacije so res daljnosežni, z otipljivimi koristmi za duševno zdravje, poklicni uspeh in razumevanje med ljudmi. Glede na raziskavo, objavljeno v Journal of Positive Psychology, doživljajo posamezniki, ki redno izvajajo pozitivno komunikacijo, manj stresa, so bolj zadovoljni z življenjem in imajo izboljšano čustveno odpornost.
Konec
