Med zoprnimi, a manj invazivnimi pnevmokoknimi boleznimi so akutno vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin (sinuzitis) in nebakteriemična pnevmokokna pljučnica. Invazivne pnevmokokne bolezni pa so bakteriemična pnevmokokna pljučnica, meningitis in bakteriemija oziroma okužba krvi. Če se pnevmokoki naselijo še v kako tkivo in organ, pa govorimo o sepsi.

»Ko bolnike s pljučnico odpustimo iz bolnišnice, jim vedno svetujemo, naj se vsako leto cepijo proti gripi in pnevmokokni pljučnici,« je dejal. V Sloveniji je cepljenje proti pnevmokoknim okužbam brezplačno za vse starejše od 65. let, otroke, mlajše od petih let, in kronične bolnike. Cepimo se lahko vse leto, saj nas te okužbe ogrožajo v vseh obdobjih leta.

Koga pnevmokoki najbolj ogrožajo?

Letno zabeležimo okoli 10.000 primerov pnevmokoknih okužb, najpogostejše so pljučnice. Podatki kažejo, da je pojavnost invazivnih pnevmokoknih bolezni in umrljivost zaradi njih najvišja med otroci, mlajšimi od dveh let in med starejšimi. »Pojavnost se strmo dvigne pri starejših od 65 let in se z vsakim desetletjem starosti še bolj strmo vzpenja. Tudi smrtnost po 65. letu narašča, predvsem zato, ker imajo bolniki v tem obdobju običajno še druge bolezni,« je razložil.

Pnevmokokne okužbe so sicer nevarne za vse bolnike s kroničnimi boleznimi, kot so srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in rak (predvsem krvni), ter za osebe z oslabljenim imunskim sistemom (osebe po transplantaciji, osebe, ki prejemajo imunosupresivne učinkovine, osebe na dializi, pa tudi kadilci in alkoholiki itd.). »Pojavnost pnevmokoknih bolezni je pri kroničnih bolnikih do desetkrat večja, pri ljudeh z imunsko pomanjkljivostjo pa včasih celo 100-krat višja kot pri splošni populaciji,« je poudaril prof. dr. Tomažič.

Podpornik oddaje:

Vabljeni k ogledu prejšnjih oddaj v arhivu spletne strani Zdravnik ob 18h ali na Dnevnikovem YouTube kanalu.