Skozi stoletja je nešteto ljudi zaradi različnih razlogov ostalo brez hrane. Zgodovina nam pripoveduje, da so se postili tudi Mojzes, Jezus, Buda in Mohamed. Še danes obstajajo tisti, ki se postijo iz verskih razlogov, medtem ko drugi izvajajo prekinitveni post kot začetek režima hujšanja. Nekateri pravijo, da tako »očistijo« telo škodljivih snovi. Znanost še ni potrdila takšnih zdravstvenih koristi posta. Vendar pa je razumljivo, da je dolgotrajna brezhranilnost izredno nevarna.
Po drugi strani pa nekateri ljudje pravijo, da lahko občasno postenje, recimo en dan, in če ga izvajamo previdno, zagotovi mentalni navdih, duhovno osvežitev. S podaljšanjem posta nastanejo številne spremembe v telesu. V prvem do tretjem dnevu, ko je telo prikrajšano za hrano (ali je na dieti z zelo malo kalorijami), telo porabi zaloge glikogena, primarnega vira energije. Glikogen nastane iz zaužitih ogljikovih hidratov in se shrani v mišicah in jetrih. Skupaj z glikogenom se izgubi tudi voda in nekaj mišičnega tkiva. Vse skupaj vodi v določeno izgubo telesne teže. Ko so zaloge glikogena popolnoma porabljene, začne telo za zagotavljanje energije uporabljati maščobno tkivo.
Poleg tega se po približno enem tednu posta telesna presnova močno upočasni. Po treh ali štirih tednih bo telo za pravilno delovanje potrebovalo do 20 odstotkov manj kalorij. Če se stradanje nadaljuje, postane tveganje za zdravje zelo resno. Na primer, če dlje časa uživate samo vodo, lahko zmanjšate zaloge natrija in kalija v telesu. Rezultat je lahko usoden. Tudi »prirejeni« posti (tisti, ki vključujejo nizkokalorične sokove, sadje, zelenjavo ali beljakovinske napitke) niso brez zdravstvenih tveganj.
Raziskave kažejo, da manj kot polovici ljudi, ki se začnejo postiti, da bi shujšali, uspe doseči želeno težo. Od tistih, ki to počnejo uspešno, jih manj kot tretjini uspe ohraniti to telesno težo več kot 18 mesecev. Postenje, stradanje, z namenom izgube odvečne telesne teže je polno potencialnih neuspehov. Vendar pa je lahko za nekoga, ki mora izgubiti veliko teže, recimo dvajset kilogramov, zdravniško nadzorovano postenje dragocena in uporabna metoda.
Za mnoge ljudi je stradanje prvi dogodek v življenju, za katerega menijo, da ga imajo pod nadzorom. Stradanje jih prežema z izjemnim občutkom moči, nadzora in notranje moči. Simbolično, pa tudi dobesedno, post predstavlja konec slabega obdobja – čezmerna telesna teža in prenajedanje ter začetek nečesa svežega in novega – normalna telesna teža in nadzor nad željo po hrani. Vendar pravi izziv ni samo stradanje, temveč vsi tisti meseci in leta po tem, ko se mora človek spopasti z novimi prehranjevalnimi navadami, z videzom svojega telesa in drugimi čustvenimi težavami.
Kar zadeva mnenje o »čiščenju« telesa različnih toksinov med postom in stradanjem, stvari niso povsem jasne.
Post ni za vsakogar
Znanost mora še dokazati, da post aktivira izločanje toksinov. Čeprav ni trdnih dokazov, da je post en dan v tednu ali mesecu koristen, nekateri zdravniki menijo, da je takšen post lahko simbolično pomemben za nekoga, ki želi doseči bolj zdrave prehranjevalne navade. Poleg tega lahko dan posta pomaga priti v globoko kontemplativno stanje duha. V nekaterih primerih lahko post povzroči občutek, da oseba obvladuje svoje telo, ta post pa ima lahko pomirjujoč učinek na razpoloženje in misli.
Nekateri ljudje se ne smejo nikoli postiti, niti en dan: nosečnice in doječe ženske, sladkorni bolniki in tisti, ki imajo težave z ledvicami ali jetri. Tisti, ki jemljejo zdravila, naj se pred postom posvetujejo z zdravnikom. Sicer ni nevarnosti enodnevne lakote. Paziti je treba le na to, da med postom pijemo zadostne količine vode, se izogibamo težkemu delu in se takoj prenehamo postiti, če začutimo vrtoglavico ali omedlevico. Pri prekinitvi posta je priporočljivo, da ga prekinete postopoma, z uživanjem manjših količin hrane.
Že dvajset let se postim na isti dan v tednu. Na ta dan po navadi zajtrkujem in potem do zajtrka naslednji dan ne zaužijem ničesar, razen vode. Pri tej vrsti postenja se počutim dobro in ga lahko priporočam tudi drugim, ki so sicer dobrega zdravja.
