Za trenutek ste se umirili, da bi uživali v sončnih žarkih, ki vas božajo po obrazu. Vaša dojenčica v vozičku seže, da jo dvignete, in samozavest, ki se odraža v njenem nasmehu, vam skoraj privabi solze v oči. Srečni trenutki! Znanstveniki zdaj verjamejo, da lahko pozitivno razpoloženje, ki ga ustvarijo takšni trenutki, subtilno, a učinkovito vplivajo na zdravje.
Novo področje zdravja, imenovano psihonevroimunologija, razkriva povezavo med možgani in imunskim, obrambnim sistemom. Raziskave so pokazale, da družbeno aktivni ljudje, ki so poročeni, živijo dlje kot manj aktivni, ločeni in tudi neporočeni. Ugotovljeno je bilo, da imajo ljudje, ki živijo v srečnem zakonu, tudi močnejši imunski sistem. Zdi se, da stiki z drugimi ljudmi in različne družbene dejavnosti prispevajo k zdravju in dolgoživosti.
Pomaga lahko tudi deljenje čustev z drugimi, to pomeni, da ima lahko tako fizične kot psihične koristi za tistega, ki se izpove, ki se odpre.
Optimizem je še en močan dejavnik zdravja. Raziskave so pokazale, da so tisti, ki so bili najbolj pesimistični pri 20 letih, pogosteje zboleli za resnimi boleznimi pri 40, 50 in 60 letih. Morda pesimisti postanejo ob soočenju z boleznijo pasivni in premalo skrbijo zase. Optimistični odnos ima svojo vrednost v boju proti bolezni. V raziskavah žensk z napredovalim rakom dojk so najdaljše preživetje po terapiji razumljivo imele tiste, ki niso več kazale simptomov bolezni, a so hkrati ohranile visoko raven življenjske radosti in zadovoljstva.
Tudi pri veliko manj resnih boleznih, kot je prehlad, velja, da obstaja določena povezava med to boleznijo in psihološkimi dejavniki. V neki študiji so opazili, da so pesimisti bolj nagnjeni k prehladu kot drugi ljudje. Zanimivo je, da je tudi občutek ljubezni, doživljanje ljubečih čustev pri nekaterih ljudeh povzročilo povečano izločanje imunoglobulina A, kemične spojine, ki ščiti pred okužbami dihal, v slini.
Spojine vplivajo na razpoloženje
Znanstveniki so trdno dokazali, da možgani in imunski sistem komunicirajo med seboj, tako kot drugi sistemi v telesu. Obstaja na stotine močnih biokemičnih spojin, ki prenašajo sporočila v obe smeri. Znano je, da mnoge od teh spojin močno vplivajo na razpoloženje in čustva ter s svojo molekularno sestavo omogočajo razumevanje povezave (ki je že dolgo domnevno obstajala) med stanjem psihe in zdravstvenim stanjem. Zdaj je znano, da so monociti – imunske celice, ki pomagajo pri celjenju ran, obnavljanju tkiva in uničevanju bakterij – občutljivi za nevropeptide, kemične spojine, ki nastajajo v možganih. Presenetljivo je, da je posebno visoka koncentracija celic, ki izločajo nevropeptide, v tistih delih možganov, ki nadzorujejo čustva.
Eksperimentalni program, ki so ga izvajali na Inštitutu za raka Univerze v Pittsburghu, je pokazal zanimive rezultate. Vodje programa so se osredotočili na bolnike z rakom, katerih bolezen je bila v remisiji. Ker obstaja velika nevarnost ponovnega pojava raka, je bil cilj programa s psihološkim treningom povečati bolnikovo odpornost. Pacienti so bili podvrženi osemtedenskemu programu sprostitvenih vaj in urjenja, da ne sprejmejo poraza v boju z boleznijo. Cilj poučevanja bolnikov je bil, kako se soočiti z boleznijo in jih narediti bolj optimistične. Znanstveniki so odkrili, da so bile pri bolnikih, ki so bili vključeni v program, naravne »celice ubijalke«, ki ščitijo telo pred rastjo tumorja, bolj aktivne kot pri tistih bolnikih, ki so bili deležni le standardne zdravstvene oskrbe.
Kaj se lahko naučimo od tistih, ki odkrijejo vrednost pozitivnih misli? Biti poln upanja, biti optimističen, lahko izboljša kakovost življenja. Pred znanstveniki je še vedno izziv, da ugotovijo, ali upanje dejansko lahko vpliva na imunski sistem. Previdno, sistematično raziskovanje, da bi razkrili razmerje med psihološkimi dejavniki in delovanjem imunskega sistema, lahko zahteva leta znanstvenega dela. Vendar bodo koristi zelo velike. Lani preminula dr. Mary Fletcher, direktorica laboratorija za klinično imunologijo na Univerzi v Miamiju, je rada rekla: »Smo sredi revolucije.«
