Število bolnikov s sladkorno boleznijo po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji strmo narašča. Lani jih je bilo kar 7318 več kot v letu 2022, in sicer kar 149.160. Največ oseb z vsaj eno izdajo zdravila za to bolezen je v zasavski, najmanj pa v goriški regiji. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki od leta 1991 poteka 14. novembra, tudi v Sloveniji potekajo akcije ozaveščanja. Tema svetovnega dneva za obdobje 2024–2026 je sladkorna bolezen in dobro počutje. V naslednjih treh letih bodo tako v ospredju teme o pomenu telesne dejavnosti in zdrave prehrane za zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 ter obvladovanje vseh vrst sladkorne bolezni in z njo povezanih zapletov.
Mnogo ljudi s sladkorno boleznijo pove, da je del njihove jutranje rutine, da najprej preverijo sladkor v krvi. Mateja Malnar Štembal, ki ima sladkorne bolezni tri leta, je na okrogli mizi Zveze društev diabetikov Slovenije povedala, da ji vrednost sladkorja v krvi kar precej niha. Nenehno razmišlja o sladkorju, tako da si je že rekla, da je njen moto pesem Willieja Nelsona You are always on my mind (Vedno si v mojih mislih).
»To je moja odgovornost. Moram vedeti, kaj bom počela, da vem, koliko inzulina moram pred aktivnostjo vzeti in tako ohraniti sladkor v območju normalne vrednosti,« je opisala in dodala, da lahko s to boleznijo živiš polno življenje, pomembno je le, da se v mislih ne omejuješ, česa ne smeš in kaj ni dobro, temveč da se spodbujaš k temu, kar lahko in kar je dobro zate ‒ da poskrbiš za dovolj gibanja in paziš na uravnoteženo prehrano. »Moje najboljše zdravilo je moj pes, zlati prinašalec, ki me vedno spravi v gibanje, me posluša in je moj najboljši terapevt.«
Na kaj vse misliti od dneva 0
Zdravniki družinske medicine imajo navadno prvi stik z ljudmi, ki imajo težave z glikemijo, presnovo glukoze, z mejno bazalno glikemijo in lahko v skladu z možnostmi, ki jih imajo danes na voljo, ukrepajo takoj in začnejo intenzivno zdraviti. Sladkor je nevaren tudi tedaj, če je na zgornji meji. »Že pri preddiabetesu, čemur se danes reče zgodnja disglikemija, so prisotni zapleti in jih je treba zdraviti. Prepozno je zdraviti srčno-žilne zaplete, ko je oseba že doživela infarkt ali, še huje, demenco. Danes se lahko s sodobnimi zdravili bolezen odloži tudi za več let, pri tipu 2 pa lahko celo obrnejo tok in preprečijo bolezen,« je na pomen in nujnost pravočasnih intenzivnih ukrepov za obvladovanje sladkorja v krvi opozoril prof. dr. Tadej Battelino, specialist pediater in predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Poleg zdravljenja z zdravili so med najpomembnejšimi in temeljnimi ukrepi za nadzor glikemije tudi nefarmakološki ukrepi. Po besedah doc. dr. Aleš Skvarča, specialista internista diabetologa s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove v UKC Ljubljana, imajo ti ukrepi v smislu uvajanja zdravega življenjskega sloga in vseživljenjskega izobraževanja še večji pomen v zgodnjih fazah bolezni, v času tlečega kroničnega vnetja, ki lahko privede do zapleta. »Ko so zapleti že prisotni, jih je tudi veliko težje zdraviti,« je opozoril.
Ločiti je potrebno med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2. Sladkorna bolezen tipa 1 se večinoma pojavi v zgodnjem otroštvu in pripelje do popolne odpovedi izločanja inzulina iz trebušne slinavke ter pomeni dosmrtno inzulinsko zdravljenje. Sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima 90 odstotkov bolnikov, pa je bistveno drugačna. Pri njej je inzulina v prvih letih celo preveč, ker poskuša nadomeščati največkrat zvečano inzulinsko rezistenco. Pri tej bolezni imajo bolniki bistveno več prostora za nefarmakološke ukrepe in izkoriščanje lastnega inzulina. Skvarča je opozoril, da vrednost sladkorja vpliva na počutje bolnikov v vsakem trenutku. Hiperglikemija, torej visoka vrednost sladkorja v krvi, lahko povzroči povečano žejo, pogosto odvajanje vode, slabšo koncentracijo ali nezmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Prav tako lahko hipoglikemija, nizka vrednost sladkorja, za nekaj časa človeka paralizira.
Strokovnjaki pri sladkorni bolezni ves čas opozarjajo na kronične zaplete bolezni na živčevju, srčno-žilnem sistemu, ledvicah in očeh. »Na vse to je treba misliti že od dneva 0, torej od diagnoze. Pogosto so ob odkritju sladkorne bolezni tipa 2 zapleti že prisotni. In prav pri tipu 2 imamo veliko več ukrepov, farmakoloških in tudi nefarmakoloških, da lahko optimiziramo delovanje lastnega inzulina. Pomembno pa je vedeti, da se lahko procesi v telesu začnejo že pred diagnozo, zato moramo biti na to pozorni,« je o ukrepih za urejeno glikemijo, vrednosti sladkorja v krvi povedal dr. Skvarča. Prav zato je pomembno, da se ukrepa celostno in se bolezen zdravi takoj, ko je odkrita.
