Poleti se nam lahko večkrat kot sicer zamaši uho in se v njem pojavi tudi bolečina, saj je uho izpostavljeno različnim zunanjim dejavnikom, ki lahko škodljivo vplivajo nanj. Vzrok je lahko potapljanje, kopanje v morju, jezerih in bazenih, potovanje z letalom, izpostavljenost prepihu, lahko nas tudi ujame kakšen virus.

V poletnem času voda večkrat zaide v uho med kopanjem in lahko povzroči vnetje zunanjega ušesa oziroma tako imenovano plavalno uho. V kopalnih vodah namreč živijo številni mikrobi, ki običajno niso škodljivi, a s pogostim močenjem ušes zmanjšamo obrambne sposobnosti kože, ki obdaja sluhovod, zato ta postane lahka tarča za okužbo z mikrobi, najpogosteje bakterijami in glivicami. Vnetje lahko povzroči tudi umazanija, ki zaide v sluhovod, ali neustrezna ušesna higiena, pri kateri z vatirano palčko potiskamo ušesno maslo globlje v sluhovod in s tem povzročimo nastanek čepa.

Vnetje zunanjega ušesa lahko doleti odrasle in otroke, prepoznamo pa ga po naslednjih znakih: srbečica in oteklost ušes, bolečina v ušesih, ki postane močnejša med žvečenjem, občutek zastale vode v ušesih, slabši sluh, včasih tudi gnojni izcedek iz ušesa in povišana telesna temperatura. Nekateri ljudje zmotno mislijo, da so opisane težave znak vnetja srednjega ušesa. Vendar je treba poudariti, da zunanje in srednje uho loči bobnič in kadar je ta nepoškodovan, mikrobi ne morejo prodreti iz zunanjosti v srednje uho in tam povzročiti vnetja.

Zdravljenje vnetja zunanjega ušesa z antibiotiki v večini primerov ni potrebno, saj zadošča ustrezna nega sluhovoda. Če se težave ne izboljšajo v nekaj dneh, je priporočljiv obisk zdravnika. Učinkovito rešitev za nego sluhovoda najdemo tudi v naravi – ena takšnih snovi je prečiščeno olivno olje farmacevtske kakovosti, ki ga vsebuje pršilo. Zanj je značilno, da neguje in pomirja sluhovod ter ga s tem ščiti pred nadaljnjim draženjem.

Na počitnicah se izogibamo plavanju ali potapljanju v onesnaženih vodah. Mokra ušesa osušimo, kolikor je mogoče. Če smo občutljivi, si po plavanju nadenemo kapo ali trak, sploh če je vreme vetrovno.

Ušesno maslo ni umazanija

Cerumen ali ušesno maslo ni umazanija, kot marsikdo zmotno pomisli. Telo ga ustvarja samo z namenom čiščenja, nege in zaščite zunanjega slušnega kanala. Tvorijo ga izločki cerumenskih žlez, loj in odmrle kožne celice. V njem najdemo glikopeptide, nasičene in nenasičene maščobe, hialuronsko kislino, encime in druge snovi.

Koža sluhovoda je na takšnem mestu, da se površinske poroženele celice težko odluščijo in odstranijo same. Pomaga jim ušesno maslo, saj nadomešča fizikalno odstranjevanje odsluženih kožnih celic. V sestavi ušesnega masla zato ne najdemo le izločka ceruminalnih žlez (mastilk) in lojnic, ampak tudi odluščene celice kože.

Cerumen naš sluhovod ne čisti le odmrlih kožnih celic, temveč ulovi in odnaša vse, kar tja uide. Torej, ker je lepljiv, se vanj ulovijo prah, spore glivic in druge nečistoče, ki zaidejo v uho. Od ušesa naj bi odvračal tudi žuželke.​

Poleg naštetega pa cerumen kožo sluhovoda tudi vlaži in maže ter med drugim ščiti pred škodljivimi mikrobi.

Ušesno maslo ne nastaja v globini sluhovoda, ampak v zunanjem delu slušnega kanala. Žleze mastilke, katerih izločki tvorijo glavno sestavino ušesnega masla, se namreč nahajajo v koži zunanjih dveh tretjin sluhovoda. V globini sluhovoda jih ni.

Sluhovod se normalno lahko popolnoma sam očisti ušesnega masla. Izločanje tega iz sluhovoda med drugim omogoča že smer rasti kožnih celic – te rastejo iz sluhovoda. Nastajanje novega izločka iz cerumenskih žlez izpodriva starega.

Normalno izločanje cerumna iz sluhovoda je nujno za zdravje ušesa. Motnje v tem procesu pa lahko vodijo v težave z ušesi. Pogosto stimuliramo kopičenje ušesnega masla z nošenjem ušesnih slušalk, slušnih aparatov ali ušesnih čepkov za denimo zmanjševanje hrupa na delovnem mestu. Vse, kar dlje časa držimo v ušesu, spodbuja uho k večji proizvodnji ušesnega masla, ki ga ščiti. Poleg večje proizvodnje ušesnega masla lahko to z naštetimi pripomočki porinemo globlje v uho. Če jih uporabljate, poskrbite za redno nego ušes.

Tudi nepravilno čiščenje ušes z vatiranimi paličicami, ki jih porinemo pregloboko v uho, lahko povzroči zastajanje ušesnega masla, saj ga s tem porinemo globlje v sluhovod, od koder se z normalnim samočistilnim procesom težje izloča. Prepogosto čiščenje ušes z vatiranimi paličicami ali z ušesnimi pršili lahko sproži še večje izločanje ušesnega masla. Uho namreč potrebuje zaščito. Če mu jo odtegujemo, je bo tvorilo več.

Pri starejših ljudeh lahko do kopičenja ušesnega masla pride pogosteje tudi zato, ker ga nastaja več, obenem pa se zaradi poraščenosti sluhovoda še počasneje in težje pomika proti izhodu. Prav tako imajo težave z izločanjem ušesnega masla osebe z ozkimi sluhovodi in osebe z zaostalostjo v razvoju.

Kopičenje ušesnega masla lahko vodi v manj ali bolj resne težave. Kadar se v ušesu naredi čepek iz ušesnega masla, to lahko delno ovira naš sluh, lahko pa nam v ušesu tudi brenči in žvižga. Včasih lahko slišimo odmev lastnega glasu. Lahko se nam tudi vrti. Uho je lahko tudi srbeče ali boleče, posebej če se vname.

Žal pogosto zaznamo, da se nam ušesno maslo kopiči ravno na dopustu. S plavanjem v jezerih, bazenih, morju … pride v uho voda. Ta se zaradi ušesnega čepka iz masla težje izloči iz ušesa. Obenem pa tudi ušesno maslo zaradi prisotnosti vode nabrekne in še bolj zamaši sluhovod. Prevelika vlažnost v ušesu in razmehčana koža je odlična podlaga za razvoj mikrobov, ki tja pridejo z vodo. Posledica je lahko sprva le srbenje, če se vnetje razvije, pa še bolečina v ušesu in gnojen izcedek. Če težava (bolečine, slab sluh in izcedek) v treh dneh ne mine, je dobro poiskati zdravniško pomoč.