Išias ni posebna bolezen, temveč gre za skupek različnih procesov, ki se pojavljajo z bolečino v predelu išiasa. Torej, vzroki za išias so številni. Bolezen se pojavlja predvsem pri moških, starih od 30 do 50 let.
Iz spodnjega dela hrbtenjače, v višini križnice, izhajajo na obeh straneh živčne korenine, ki se združijo v ishiadični živec. Išias gre nato skozi medenico in za kolk ter se nadaljuje po zadnji strani noge. Nad kolenom se razcepi na dve veji, ki se končata v neposredni bližini prstov na nogi. Ta živec stimulira mišice, kožo in druge strukture noge. Ishiadični živec je glavni živec noge in tudi največji v telesu.
Kot veste, so med vretenci hrustančne blazinice. Pri močni in nenadni obremenitvi, na primer pri dvigovanju težkega bremena, vendar pogosto brez njega, lahko hrustančna blazinica zdrsne in začne pritiskati na živčne korenine, ki sestavljajo išias. Eden glavnih simptomov pritiska je išias. Poleg tega so lahko vzrok za išias vnetne in degenerativne spremembe sklepov vretenc, pa tudi prehladi in občutno ohlajanje telesa, splošne okužbe, kot je gripa, kronične zastrupitve (alkohol, svinec), sladkorna bolezen, poškodbe hrbtenice, ki nastanejo denimo pri nenadnih nespretnih gibih pri delu, športu in podobnem, pritisk na stegenski živec zaradi slabega položaja pri sedenju ali zaradi slabe oblike stola, krčne žile ob išiasu, tumorji male medenice. Vzroki so lahko tudi psihične narave, recimo pri nevrotikih (pogosto kot simulacija, da bi dobili bolniško).
Med boleznijo prevladujejo bolečine najrazličnejše narave – trgajoče, vrtajoče, pekoče – in lahko pogosto ostanejo edini znak bolezni vse do ozdravitve. V akutnem zagonu bolezni bolnik večinoma leži, ker veliko težje hodi. Ko stoji, se opira na zdravo nogo, med hojo pa nanjo prenese težo telesa. Bolečina se najpogosteje začne v križu, nato se razširi po zadnji strani noge in spodnjem delu noge vse do prstov. Poveča se ob kihanju, kašljanju, naprezanju pri odvajanju blata in podobnih naporih. Poslabša se ob mrazu in ob nenadnih vremenskih spremembah. V toplem vremenu bolečina popusti.
Žal se pogosto zgodi, da zdravniku ne uspe odkriti pravega vzroka bolezni ali pa mu uspe šele po dolgotrajnem in zapletenem diagnostičnem delu. Zato bo zdravnik začel simptomatsko terapijo, ko glavni vzrok ni ugotovljen. V akutnem stadiju išiasa priporočajo počitek, jemanje protibolečinskih tablet, ogrevanje (kopeli, termofor) in elektroterapijo. V subakutni fazi lahko uporabimo zdravljenje z injiciranjem anestetičnih raztopin (tako imenovane blokade). Pri kroničnem išiasu so koristne žveplove in blatne kopeli. V hujših primerih pritiska na živec je potrebna operacija. Rehabilitacijska terapija: različne vaje, ki se uporabljajo v poznejših fazah išiasa. Tisti, ki so nagnjeni k ponavljajočim se napadom išiasa, morajo biti previdni v hladni sezoni.
