Okužba s HPV virusom v večini primerov poteka brez simptomov ali znakov, lahko pa privede do nastanka predrakavih in rakavih sprememb. HPV je glavni vzrok za nastanek genitalnih bradavic in raka materničnega vratu, povezan pa je tudi z nastankom drugih vrst raka in papilomov grla, tako pri moških kot pri ženskah. V Sloveniji po ocenah zaradi okužbe s tem virusom za rakom zboli več kot 150 žensk in več kot 40 moških na leto. Cepljenje proti HPV lahko prepreči več kot 90 odstotkov rakavih obolenj, povezanih z okužbo, če je opravljeno pri priporočeni starosti, poudarjajo strokovnjaki ob začetku novega šolskega leta, ko poteka cepljenje proti HPV na sistematskem pregledu otrok v 6. razredu. S pomočjo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) smo zbrali nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov.
Kako se HPV prenaša?
HPV se prenaša s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni). Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva okužba in večina spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s tem virusom. Večina ljudi se okuži že kmalu po začetku spolne dejavnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let. Okužba je pogosta pri moških in ženskah. Okužbe s HPV so pogostejše pri tistih, ki imajo veliko spolnih partnerjev ali imajo spolne odnose z nekom, ki ima veliko partnerjev.
Kakšni so znaki okužbe?
Okužbe s HPV večinoma potekajo brez značilnih simptomov in znakov, zato večina ljudi ne ve, da so okuženi. Pri večini okužba v dveh letih spontano mine, pri nekaterih (deset odstotkov) pa se lahko razvije dolgotrajna okužba s HPV, ki lahko vodi v nastanek genitalnih bradavic ali določenih vrst raka.
Okužbe z manj nevarni genotipi HPV lahko povzročijo genitalne bradavice. Kažejo se kot bradavičasti izrastki ali cvetačaste tvorbe, ki se pojavijo v predelu spolovil, rodil ali zadnjika. Genitalne bradavice se v povprečju pojavijo nekaj mesecev po okužbi s HPV. Okužbo z manj nevarnimi genotipi HPV povezujemo tudi z nastankom papilomov grla, ki lahko povzročajo hripavost in težave pri dihanju, v redkih primerih pa lahko povzročijo življenjsko ogrožajočo zaporo dihalnih poti.
Dolgotrajne okužbe z nevarnejšimi genotipi HPV lahko vodijo v nastanek predrakavih in rakavih sprememb v področju spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela. Od okužbe do razvoja predrakavih in rakavih sprememb načeloma preteče več let.
Čemu je cepljenje namenjeno?
Cepljenje z devetvalentnim cepivom je namenjeno za uporabo od devetega leta starosti dalje za preprečevanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu, zunanjega spolovila, nožnice in zadnjika, ki jih povzročajo genotipi HPV, vsebovani v cepivu, ter genitalnih bradavic (koničasti kondilomi), ki jih povzročajo določeni genotipi HPV. Rezultati raziskav in podatki iz držav z visoko precepljenostjo proti HPV kažejo, da je cepivo izjemno učinkovito pri preprečevanju okužb in njihovih posledic.
Zakaj že v 6. razredu osnovne šole?
Cepljenje je najučinkovitejše pred začetkom spolne aktivnosti, ko posamezniki še niso bili izpostavljeni okužbi s HPV. Imunski odziv na cepljenje proti HPV je tudi najboljši v starosti od devet do 15 let, ko za zaščito zadostujeta dva odmerka cepiva. Za starejše od 15 let so potrebni trije odmerki cepiva proti HPV. Raziskave so pokazale, da je pri ženskah, ki so bile cepljene v zgodnjem mladostništvu, pojavnost raka materničnega vratu za skoraj 90 odstotkov manjša v primerjavi z necepljenimi ženskami. Pri ženskah, ki so se cepile kasneje (pri večji starosti), je bila učinkovitost cepljenja manjša.
Ali je cepivo varno?
Cepiva proti HPV so izredno varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati preteklih in trenutno potekajočih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu, pravijo na NIJZ. Do sedaj je bilo po svetu razdeljenih že več kot nekaj sto milijonov odmerkov teh cepiv. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o rdečini, bolečini in oteklini na mestu cepljenja, zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu.
Kako dolgo traja zaščita?
Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let, pričakuje pa se, da bo zaščita bistveno daljša. V raziskavah, ki že potekajo več kot deset let in pri katerih spremljajo ženske in moške, ki so že bili cepljeni, pri večini ugotavljajo visoke ravni zaščitnih protiteles in odsotnost pojavljanja bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem proti HPV. Za zdaj velja, da poživitveni odmerki niso potrebni. Na podlagi podatkov v registru ZORA so izvedli raziskavo, ki je pokazala, da imajo generacije deklet, ki so imele priložnost brezplačnega cepljenja proti HPV, za skoraj polovico manjšo verjetnost, da jim na presejalnem pregledu ZORA odkrijejo predrakave spremembe visoke stopnje, kot enako stara dekleta, ki te priložnosti niso imela. In to kljub temu da je precepljenost trenutno zgolj 50-odstotna. Ko bo precepljenost večja, bo predrakavih in rakavih sprememb še manj.
Kako poteka cepljenje?
Priporočeno (prostovoljno) cepljenje proti HPV v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izvaja ob sistematskem pregledu pri dekletih in fantih, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole, v šolskem letu 2024/25 pa tudi pri fantih, ki obiskujejo 1. in 3. letnik srednje šole. Cepljenje v breme OZZ se opravi tudi pri zamudnicah in zamudnikih oziroma mladih do dopolnjenega 26. leta starosti. Za vse druge, ki bi se želeli cepiti proti HPV, pa je cepljenje samoplačniško.
Vsa rutinska cepljenja praviloma opravljajo pediatri in šolski zdravniki. Mladi odrasli do dopolnjenega 26. leta starosti se glede cepljenja proti HPV dogovorijo s svojim izbranim zdravnikom, cepijo pa tudi nekateri drugi zdravniki.
Zakaj je pomembno, da se cepijo tudi fantje?
Okužba s HPV lahko pri moških povzroča raka zadnjika, penisa, raka ustnega dela žrela in genitalne bradavice. Cepljenje fantov proti okužbam s HPV lahko zmanjša pojavljanje teh obolenj. Ker so moški tudi prenašalci okužbe s HPV, pa lahko cepljenje posredno vpliva tudi na zmanjšanje pojavljanja raka materničnega vratu in drugih s HPV povezanih obolenj pri ženskah. Vključitev fantov v nacionalni program cepljenja je pomemben korak k vzpostavitvi kolektivne imunosti proti najpogostejšim genotipom HPV. Klinične raziskave so pokazale, da je cepivo proti HPV imunogeno (sproži odziv imunskega sistema in nastanek protiteles) in varno tudi pri moških ter učinkovito pri preprečevanju predrakavih sprememb zadnjika in genitalnih bradavic, ki so vzročno povezane z določenimi genotipi HPV, tudi pri moških.
