Življenje s sladkorno boleznijo je za mlade danes bistveno drugačno, kot je bilo pred desetletji. Predvsem po zaslugi sodobne tehnologije, inzulinskih črpalk, otroci, ki imajo to bolezen, živijo z veliko manjšimi omejitvami. Na Sladki tribuni, dogodku, ki ga je soorganizirala Zveza društev diabetikov, so spregovorili tudi otroci, med drugimi Urban, osmošolec z osnovne šole Venclja Perka, ki ima sladkorno bolezen tipa 1. Ko v prostem času trenira breakdance, mora sicer paziti na raven sladkorja, tako kot med drugimi aktivnostmi. »Inzulinska črpalka mi olajša življenje in treninge, saj mi pomaga uravnavati sladkor,« je dejal na tribuni in v smehu dodal, da velikih težav zaradi bolezni nima. Včasih mu je seveda malo težko, ker ne more jesti vsega tistega, kar želi in kadar želi, kar smejo zdravi sošolci, recimo vsakovrstnih sladkarij.
Bernarda Medved, ki s sladkorno boleznijo živi že 57 let in dolga leta spremlja mlade s sladkorno boleznijo na tabore in različne aktivnosti, je vesela nad pozitivnimi spremembami, ki jih opaža skozi desetletja. V njeni mladosti si na primer niso mogli meriti sladkorja v krvi drugače kot z analizo urina, danes pa je otrokom s sodobno tehnologijo veliko lažje in prav je tako. Da pa jim je kljub temu treba omogočiti varno okolje in podporo, je prepričana Ana Turšič, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike v osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah: »Otrok s sladkorno boleznijo je predvsem otrok in želi biti enak kot vsi drugi.« Učitelji in spremljevalci morajo biti dovolj izobraženi, da prepoznajo kritične trenutke, kot so visoke ravni sladkorja v krvi. Pomembna je tudi tehnologija, kot so inzulinske črpalke in senzorji, ki omogočajo boljše vodenje bolezni.
Raziskava: debelost je lahko »nalezljiva«
Ob razpravi na tribuni je prof. dr. Tadej Battelino, vodilni slovenski pediater diabetolog, poudaril pomembnost sodobne tehnologije in zdravil za zdravljenje sladkorne bolezni. Pri tipu 1 se z inzulinskimi črpalkami zmanjša odvisnost od tradicionalnega zdravljenja, prvi cilj znanosti pa je zmanjšati omejitve, ki jih bolezen prinaša. Opozoril je tudi na polemiko o zdravljenju debelosti, ki je pomemben dejavnik pri razvoju sladkorne bolezni tipa 2. Če bi bila pri nas ta zdravila dostopnejša, bi lahko marsikomu – ob ustreznem življenjskem slogu – pomagali premagati bolezen. Kritičen je bil tudi do pomanjkljivega izobraževanja in ozaveščenosti, ko gre za zdravo prehrano in gibanje.
Medicina vse bolj poudarja pomembnost gibanja in zdrave prehrane pri obvladovanju sladkorne bolezni. Dr. Battelino je opozoril na raziskavo, objavljeno v New England Journal of Medicine, ki je pokazala, da je debelost lahko »nalezljiva« – ljudje v okolju, kjer se nezdravo prehranjuje, imajo večjo verjetnost, da postanejo debeli. »Slovenija mora narediti več za spodbujanje zdravega življenjskega sloga, zlasti med mladimi,« je prepričan.
Strokovnjakinja s področja klinične prehrane Andreja Širca Čampa, ki je sodelovala pri prehranskih smernicah za vrtce in šole, opaža, da so pri prehrani v šoli naredili veliko. Otroci iz vrtca so dobili nove prehranjevalne navade. Pozitivno je tudi zmanjšana uporaba transmaščob in soli ter povečanje števila ljudi, ki redno zajtrkujejo. Potrebne pa so nadaljnje sistemske spremembe, zlasti v zvezi z dostopnostjo zdrave prehrane in gibanjem v šolah, kjer so že začeli izvajati programe za spodbujanje gibanja, vendar je po besedah strokovnjakov potrebna večja motivacija.
