Začetek 90. let prejšnjega stoletja. Osamosvojitev Slovenije je prinesla nekaj dobrega tudi kupcem avtomobilov, ki so jim bile naenkrat dosegljive skorajda vse blagovne znamke. Če so seveda imeli dovolj denarja. To so bili časi, ko si šel v salon s kovčkom denarja in želeni avto plačal kar z bankovci. Nato pa je prišlo do preobrata, vse več kupcev se je odločalo za nakup s pomočjo kredita ali lizinga, kar ne preseneča, saj so življenjski stroški kot tudi cene avtomobilov naraščali, apetiti Slovencev pa postajali vse večji. Tudi potovanja v tujino z avtom so bila vse bolj priljubljena. In danes?
Pogled na deseterico najbolj priljubljenih novih avtomobilov razkriva, da imata le dva (volkswagen tiguan in škoda kodiaq) osnovno ceno višjo od 30 evrskih tisočakov. Ali prevedeno, čeprav se nam zdi, da je na cestah veliko audijev, beemwejev in mercedesov, je realnost takšna, da je povprečni znesek, ki ga je Slovenec še pripravljeni odšteti za avto, okoli 16.000 evrov, kar je glede na cenovno stanje na trgu (pre)malo. Pred enim letom je bil tisočaka višji. Za ta denar je na trgu bore malo kakovostnih avtomobilov. Nekoliko višja je cenovna kapica pri novih avtih, ki je z lanskih 22.100 narasla na 23.700 evrov. V luči teh zneskov se zdi povsem logično, kar se dogaja na trgu električnih vozil, ki so letos v primerjavi z lani (še) manj priljubljena, saj na trgu skorajda ni električnega avtomobila, ki bi ustrezal navedenemu znesku. Žepu povprečnega Slovenca so občutno predragi, subvenciji Eko sklada navkljub.
Kar je še posebej zanimivo, pa je način plačila, saj se počasi vračamo v poosamosvojitvene čase, nakup z evrskimi bankovci postaja namreč vse bolj priljubljen. Vsak drugi avto je že kupljen z gotovino. Na drugi strani lizing kot način nakupa zanima le še 65 odstotkov potencialnih kupcev (pred letom dni 80). Tudi to ne preseneča, saj so višje obrestne mere in inflacija, ki je povečala stroške življenja, naredile svoje. Manj zanimanja je tudi za opcijo nakupa s kreditom.
Med deseterico najbolje prodajanih je letos kar sedem športnih terencev, katerih priljubljenost še vedno narašča in so vidni na vsakem koraku. Tudi najbolje prodajano premijsko vozilo je športni terenec (audi Q3). Da smo od časov, ko bo Slovenija elektrificirana, še zelo oddaljeni, priča tudi to, da je med prodanimi 63 odstotkov avtomobilov na bencinski pogon, dizelsko gnanih je 18 odstotkov, povsem električno gnanih 6 odstotkov in klasičnih hibridov prav tako 6 odstotkov. Bencinarjem glede na lansko leto delež narašča, dizli ga ohranjajo, električni avti in hibridi pa izgubljajo.
Če država želi, da se bodo številke spremenile v prid »čistejšim« alternativam, bo morala pošteno zavihati rokave. Pri čemer zgolj postavitev gostejše mreže (močnejših) polnilnic ne bo dovolj. Govorjenja in nič dejanj je bilo zadnja leta občutno preveč.
