Od prijave termina do popravila avtomobila zna danes trajati teden dni. Ko se čaka na rezervne dele, še nekaj dni več. Po množičnih škodnih dogodkih, kot je toča, se lahko čakalne dobe, zlasti za manj kritična popravila, raztegnejo na več mesecev. Monika Malgaj, prokuristka Avtohiše Malgaj, nam je pojasnila, da čakalne vrste pri avtoserviserjih nastajajo tudi zaradi vsakoletnega povečanja števila vozil v uporabi. Vplivata tudi večja kompleksnost in raznovrstnost vozil. Ob tem pa dodaja, da so se čakalne vrste pri njih v zadnjem času celo zmanjšale. »To je predvsem posledica interne reorganizacije dela, ki nam omogoča, da strankam lahko ponudimo najhitrejšo možno rešitev,« pravi.

Zanimanje za poklic avtoserviserja med mladimi je zaznati. Številne izobraževalne ustanove imajo že več let presežek vpisa. Ne gre pa za velike razrede. Okoli 30 avtomehanikov na šolo in kakšnih 10 avtokleparjev. Nekaj jih šolanja ne zaključi. Zlasti v obmejnih občinah izšolani serviserji in kleparji službo najdejo tudi v avtomobilski industriji na drugi strani meje. Plače pri nas sicer niso slabe, finančnih in kadrovskih izzivov pa avtoservisom, tako pravijo, ne manjka.

Avtoserviserji so nam 15. julija v zavest stopili tudi z odločitvijo 150 slovenskih servisov pod okriljem Slovenskega društva avtostroke (SDA), da vstopijo v stavko proti zavarovalnici Generali. Pri Generaliju pojasnjujejo, da je med stavkajočimi serviserji le manjše število takšnih, ki so dejansko njihovi partnerji. Tudi slednji pa pomenijo le majhen delež njihove dejanske mreže, ki obsega 350 avtoličarskih in kleparskih servisov ter avtohiš po vsej državi. Svoje stranke zato mirijo, da težav ne bi smelo biti. Pravijo tudi, da od začetka stavke prejemajo celo nove ponudbe za partnerstvo drugih servisov.

Servisna delavnica mora biti dobičkonosna

Pri Malgaju sicer niso del servisov, ki so vstopili v stavko, jo pa razumejo. »Serviserji že leta tradicionalno premalo cenijo svoje delo, kar se odraža tudi na njihovih cenikih. Zavarovalnice kot ekonomsko močnejše stranke pa to s pridom izkoriščajo,« meni Monika Malgaj. »Za kakovosten poseg na vozilu so potrebni stalno izobraževanje kadra, vedno nova orodja in diagnostične naprave, kot posledica pomanjkanja kadra pa tudi čedalje višji strošek dela in še bi lahko naštevali. Rast vseh teh stroškov se je na cenikih serviserjev premalo odražala. Dejstvo pa ostaja – če kakovostne servisne delavnice ne bodo dobičkonosne, se bodo serviserji iz te dejavnosti umaknili in trg bo postal nasičen s servisnimi delavnicami, ki v škodo kakovosti z nizkimi cenami pogosto nepošteno opravljajo storitve laičnim strankam.«

Jure Plut iz 1A-Avtoličarstvo Plut in podpredsednik SDA nam je povedal, da se urne postavke, ki jih določajo zavarovalnice, že več kot deset let gibljejo med 27 in 32 evri na uro, odvisno od regije in posamezne zavarovalnice. »Če bi urna postavka sledila samo splošni inflaciji, bi trenutno morala znašati že okoli 50 evrov,« dodaja Jure Plut. Trdi, da ohranjanje urne postavke serviserje že vrsto let spravlja v slabši položaj. »Povsem logično je, da zavarovalnica kot finančna institucija sledi cilju čim večjega dobička, vendar bi ob dviganju zavarovalnih premij morala na drugi strani povišati tudi izplačila stroškov popravila serviserjem. V Sloveniji imajo vse zavarovalnice zelo podobno (usklajeno) višino urne postavke, ki jo priznavajo serviserjem, nihče pa ne ve, kdo in kako jo je izračunal.«

Pri Generaliju medtem pravijo, da se cene v pogajanjih s pogodbenimi partnerji oblikujejo na podlagi različnih kriterijev sodelovanja s posameznim servisom: glede na to, ali gre za pooblaščeni ali nepooblaščeni servis, glede na znamko vozil in lokacijo, inflacijo ter druge razmere na trgu. Hkrati zavarovalnice opozarjajo, da pozivov k dvigu urne postavke ni mogoče utemeljiti s preteklim dvigom zavarovalnih premij. Slednji se namreč zgodijo zaradi preteklih dogodkov. Dvignejo se, ker so stroški zavarovalnic v preteklem letu narasli. Nov dvig urnih postavk letos bi pomenil nov dvig premij za zavarovance prihodnje leto. Tedaj bi lahko servisi po tem kopitu znova želeli višjo urno postavko, strošek za kupce zavarovanja pa bi se spet dvignil. To ne velja zgolj za Generali. Podobno so nam mehanizem določanja višine premij pojasnili tudi pri Zavarovalnici Triglav.

Dražji nadomestni deli le še v Švici

Zavarovalnice hkrati žulijo zelo visoke cene rezervnih delov. »Po podatkih baze Eucon naj bi se cene nadomestnih delov nekaterih znamk vozil v Sloveniji povišale celo za 80 odstotkov. Po nekaterih podatkih imajo dražje nadomestne dele le še v Švici,« opozarjajo pri Generaliju. To ni trivialno. Tudi zato, ker uvozniki serviserjem priznavajo 30-odstotni rabat na ceno rezervnega dela, zavarovalnica pa plača polno vsoto. To pomeni, da je 30 odstotkov cene rezervnega dela dodaten zaslužek serviserja, gre pa iz žepa zavarovalnice. »Nadomestni rezervni deli pomenijo več kot 70 odstotkov stroškov popravila vozila,« še poudarjajo pri Generaliju. Zavarovalnicam se je sicer že uspelo izpogajati, da jim serviserji odstopijo okoli pet odstotkov rabata na rezervne dele.

Zavarovalnice ob tem pojasnjujejo, da je treba urne postavke gledati kot del celotne pogodbe in stroškov, ki jih imajo zavarovalnice s popravili, vključno z rabatom, ki ga zavarovalnica plača, uvoznik pa ne zaračuna. Plut ob tem pravi, da nekateri serviserji izgubo zaradi trenutnih urnih postavk pokrivajo z drugimi dejavnostmi, kot so mehanična popravila, prodaja vozil in podobno. »Če pa gledamo izključno kleparsko-ličarsko dejavnost, serviserji s takimi urnimi postavkami ne morejo pokrivati niti operativnih stroškov,« dodaja. Pri Generaliju so medtem nezadovoljni tudi z načinom komuniciranja SDA. Odgovornost za to pripisujejo zlasti predsedniku društva, hrvaškemu pravniku Antoniu Đureti, ki je že pred ustanovitvijo SDA postal predsednik hrvaškega združenja (HUAS). Kot zatrjuje Đureta, je pravnik iz avtostroke, pozna pravice serviserjev in želi urejenost na Balkanu dvigniti na evropsko raven. V združevanju vidi legitimno krepitev pogajalskega položaja. Društvo za zastopstvo v boju za obljube, ki so jih pri Generaliju sicer označili za nerealne, od članov pobira tudi članarino. Đureta ob tem zavrača očitke, da je za eskalacijo odnosov z Generalijem v Sloveniji odgovoren SDA, in dodaja, da so za nastale razmere odgovorne poteze zavarovalnic. »So pričakovali, da bomo na njihove poteze odgovorili s piškoti in šampanjcem?« se ob očitkih zaradi načina komuniciranja odziva Antonio Đureta.