Pravijo, da se o okusih ne razpravlja, kljub temu se vsake toliko pojavi kakšna Zlatolaska. Sede za stol in pravi, da je previsok. Pokusi kašo in pravi, da je prevroča. Uleže se v posteljo in pravi, da je prevelika. Spet druge stvari so ji premajhne, prehladne in prekratke. K sreči na koncu vseeno najde nekaj, kar ji ustreza. Čeprav bi kak grški filozof zadevi pravil zmernost oziroma prava mera med preveč in premalo, ljudje danes raje govorimo, da je nekaj pogodu Zlatolaski. Tako se je zgodilo, da je leta 1994 na ženevskem avtomobilskem sejmu občinstvo lahko videlo Zlatolaskin ferrari. Ni bil tako oglat kot njegov predhodnik F348, ki ga je še vedno v slogu športnih avtomobilov iz 80. let prejšnjega stoletja oblikoval Leonardo Fioravanti. Hkrati ni bil tako mehko zaobljen, kot je v slogu druge polovice devetdesetih njegovega naslednika F360 iz leta 1999 zasnoval Goran Popović. Ženevsko občinstvo seveda ni moglo vedeti, da je Mauriziu Corbiju uspelo ujeti brezčasno ravnotežje med odhajajočo in prihajajočo modo, so pa nedvomno vedeli, da jim je novi F355 zelo všeč.
Estetika avtomobila se ni ustavila pri izbiri pravilnih linij in poudarkov na zunanjosti, čeprav so jih izpilili po več kot 1300 urah v vetrovniku. Avto je bil nekaj posebnega tudi znotraj. Čeprav bi tam težko upravičili izbiro besede »zmernost«. Predvsem ko gre za uporabo usnja. V tega so oblekli tako rekoč vse – stole, armaturo, vrata, celo žepki v vratih so bili usnjeni. Zelo pedantno so v usnje oblekli tudi predele za sedeži, ki običajno niti niso vidni. Res ne gre za zmernost, gre pa za všečnost, privlačnost in udobje – vse, kar ima Zlatolaska rada.
Ni počasen, a tudi ne prehiter
Srečneži, ki so imeli priložnost sesti za volan F355, vedo povedati, da avto zadene v polno tudi v drugih pogledih. Zlasti pri voznih lastnostih. Njegov 3,5-litrski motor V8 je bil bistveno zmogljivejši od predhodnika ter je premogel 380 konjev (279 kW) in 363 Nm navora. Uradno največja hitrost znaša 295 kilometrov na uro, do stotice pa je potegnil v 4,7 sekunde. To je 15 kilometrov na uro več in za 0,7 sekunde hitreje kot najboljši predhodnik F348, a po drugi strani za 25 kilometrov na uro manj in za 0,5 sekunde počasneje od najbolje opremljenega naslednika F360. V primerjavi z današnjimi superavtomobili je zaostanek še toliko večji. Je pa F355 zato toliko bolj klasično zabaven.
»Preprosti razlog, zakaj obožujem F355, je, da ni preveč močan ali prevelik zalogaj. Gre za avto, ki ga lahko zapelješ na zakotne ceste in preprosto uživaš. Ni počasen, a tudi ni izjemno hiter. Je ravno v pravem območju, ki si ga želiš pri vseh avtomobilih. V nasprotju s testarosso in večjimi ferrariji je uporaba sklopke zelo enostavna. Vsak lahko vozi ta avto,« pravi ameriški avtomobilski zanesenjak in youtubar Doug DeMuro. »To ni avto za ljudi, ki hočejo voziti resnično hiter avto, pohoditi plin ob zeleni luči in prehiteti vse. To je avto za ljudi, ki se v nedeljo zjutraj radi vozijo po zakotnih cestah in izkoristijo ves motor, prestavljajo v višje in nižje prestave ter to čutijo. Za to gre pri tem avtomobilu.«
Posebno visoki stroški vzdrževanja
Ker so omenjene zakotne ceste lahko tudi v Monaku, se je leta 1995 zgodilo, da se je proti rdečemu F355 pomeril kar James Bond (Pierce Brosnan). Je pa treba priznati, da je vohun njenega veličanstva tedaj v astonu martinu DB5 partijo predal iz bolj »džentelmenskih« razlogov. Ferrari je iz skritega oglasa vseeno dobil svoje. Od začetka prodaje leta 1995 do leta 1999 so izdelali kar 11.273 primerkov. S tem je F355 postal najbolje prodajani ferrari dotlej. Največ je bilo izdelanih kupejev oziroma berlinett, sledili so kabrioleti oziroma spiderja. Izdelovali so tudi polkabriolete GTS.
Avtomobil pa je imel posebnosti, nad katerimi glavni zanesenjaki niso navdušeni. Z F355 je Ferrari leta 1998 v slogu dirkalnikov F1 v vozila začel vgrajevati avtomatizirane menjalnike na volanih. Bili so potratni in počasni, radi so cukali ter povsem odpravili tisto, kar je najbolj pritegnilo voznike k F355. Lastniki so se morali spoprijeti tudi z izrednimi stroški vzdrževanja avtomobila. Na tri leta je treba servisirati jermen motorja. Ni odlično, a na prvi pogled tudi ni katastrofalno. Dokler ne izveš, da je to mogoče narediti le tako, da iz avtomobila vzameš celoten motor. Govor je o približno 10.000 evrov stroškov. Vsakič. Ob tem pa se pogosto kvarijo tudi druge komponente motorja, ki prav tako zahtevajo podobne finančne vložke. »Verjetno ste slišali, da te lastništvo nad ferrarijem drago stane, da so temperamentni in naporni, a te zgodbe so pretiravanje,« pravi DeMuro. »Razen pri tem avtomobilu.«
