Izvor pola gre pripisati nemškemu avtomobilskemu podjetju NSU. Nastalo je leta 1876 in sprva izdelovalo kolesa, pozneje je presedlalo na motorna kolesa ter v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pogumno vstopilo v avtomobilsko industrijo. Zaradi finančnih težav ga je leta 1969 prevzela skupina Volkswagen Audi. Ker so NSU integrirali v Audi, je to podjetje dobilo pravice do projekta K50.
Šlo je za 3,51 metra kratkega hatchbacka, kar ni bilo ravno v Audijevem stilu, a ko je Fiat leta 1971 z modelom 127 pokazal, kakšna uspešnica je lahko takšen avto, so tudi pri Audiju zavihali rokave. Na pomoč so poklicali italijanskega oblikovalca Marcella Gandinija iz oblikovalske hiše Bertone. Ta je sicer odgovoren za vrata, ki se odpirajo navzgor kot ušesa škarij, podpisal pa se je tudi pod Lamborghinijevega countacha. Sodelovanje z Audijem ni bilo velikega obsega, saj je h končnemu izdelku prispeval le nekaj podrobnosti, medtem ko je glavnino dizajna novega avtomobila izdelala Audijeva domača ekipa. Po treh letih dela so končno predstavili avtomobil, poimenovan audi 50. Šlo je za najmanjši avto v Audijevi ponudbi.
Veliki in požrešni avti čez noč nebodijihtreba
Vzporedno z Audijevo petdesetico so pri Volkswagnu razvijali naslednika hrošča in prav tako leta 1974 na trg poslali golfa. Za začetek prodaje obeh modelov si ne bi mogli želeti boljšega trenutka. Oktobra 1973 je arabska koalicija pod vodstvom Egipta in Sirije sočasno napadla Izrael. Jomkipurska vojna je trajala od 6. do 25. oktobra ter močno zaostrila grožnjo jedrskega obračuna med ZDA in Sovjetsko zvezo. Med njenimi posledicami je bila tudi odločitev držav proizvajalk nafte OPEC o prepovedi prodaje črnega zlata podpornicam Izraela. Embargo je trajal do marca 1974, cene goriva pa so se na Zahodu zvišale za kar štirikrat. Veliki in požrešni avtomobili so bili v zahodni Evropi čez noč nezaželeni, manjši in učinkoviti pa so postali zelo iskani. Audi je med letoma 1974 in 1978 prodal kar 180.000 petdesetic. Samo leta 1975 jih je prodal 80.000 ter s tem prekašal prodajo večjih in bolj luksuznih stotic.
V času mrzlice za avtomobili segmenta B se je odlično prodajal tudi golf. Pri Volkswagnu pa so očitno videli trg za še manjši model. Zato so le pol leta po začetku prodaje Audijeve petdesetice in le nekaj mesecev po začetku prodaje golfa na trg poslali svojo različico istega Audijevega kompaktnega uspešneža. Da bi ustvarili vtis sorodnosti z golfom, so ga poimenovali polo. Igrali so se tudi z imenom mini golf. To je bil le marketinški trik. Razvoja avtomobila nikakor nista bila povezana, polo je bil le izrazito manj razkošno opremljena različica Audijevega avtomobila. Omenimo še, da polo in golf nista poimenovana po športih, temveč po polarnem in zalivskem vetru, podobno kot jetta in passat.
»Pri originalnem polu najbolj navduši njegova gola preprostost. Kot primer navedimo kabino, ki brez lišpa vozniku ponuja le stikala in instrumente in je zaradi tega boljša,« so o polih zapisali pri britanskem portalu za preprodajanje klasičnih avtomobilov ClassicCarsForSale. »Ista zgodba je na cesti, kjer polo opravi posel na povsem neposreden način. Sicer nima dovolj moči za kakršno koli razburjenje, a to, kar ima, na cesto prenese brez muje, zaradi česar deluje ležerno.« Opozarjajo pa, da so znali tudi poli rjaveti. Med očaranimi sodobnimi lastniki prve generacije pola je tudi Anglež Sam Wookey, ki je dejal: »Avto sem prvič videl, še preden sem opravil vozniški izpit. Nisem iskal pola, želel sem golfa. A ko sem ga videl, sem se nemudoma zaljubil vanj.«
Skupino Volkswagen je vrnil med žive
Čeprav je polo sledil golfu in boljši različici samega sebe, je bil od začetka prodajna uspešnica. V prvem letu prodaje pod novim imenom jih je novega lastnika našlo 74.000, kar je le 6000 manj od spodobno opremljenega dvojnika. Skupno so prve različice pola prodali v več kot pol milijona primerkih. Združeni prodajni rezultati golfa, petdesetice in pola pa so skupino, ki je leta 1974 nihala na robu finančnega prepada, vrnili med žive. Audi 50 in polo sta se na trgu vzporedno pojavljala tri leta, nato pa so pri Audiju pozornost namenili zlasti večjim in razkošnejšim modelom, pola pa v celoti prepustili Volkswagnu. Do danes so jih v šestih generacijah izdelali že več kot 18 milijonov. V prvih osmih mesecih letos je podjetje samo v Evropi prodalo 90.000 polov, kar ga je uvrstilo na osmo mesto po prodaji. Se pa je proizvodnja tega modela zaradi priprav na izdelovanje cenejših Volkswagnovih električnih avtomobilov po 40 letih poslovila od stare celine. V proizvodnji ostaja v Južnoafriški republiki. Ga bo v evropskih tovarnah nadomestil nov prvak, ki bo potegnil Volkswagen iz njegove trenutne zagate?
