»Kakšen avto pa imaš? BMW? Passat?« je pred skoraj četrt stoletja v solde zagledana deklina vprašala trnovskega slavčka. S tem se je legendarni Volkswagnov avto, ki ga izdelujejo že od leta 1973 in je drugi najbolje prodajani izdelek iz Wolfsburga, za večno vpisal v slovensko kulturno izročilo. Kljub temu ni rečeno, da bodo prihodnje generacije še razumele referenco. Volkswagen je leta 2022 že opustil proizvodnjo limuzinskega passata za evropski trg. V Sloveniji bodo to izvedbo, sodeč po prodajnih številkah, pogrešali le redki. A tudi karavan, ki sem ga v izvedbi z opremo R-line in dizelskim motorjem imel na testu, se domnevno počasi poslavlja. A kot je Julija Cezarja svaril že slavni neimenovani vedež – ide marčeve so morda res prišle, niso pa prešle. Optimizem ali pesimizem opomina v obeh primerih določa podatek, koga ali kaj zagovarjaš. Cezarja ali njegove politične nasprotnike, fosilna goriva ali elektrifikacijo? Kakor koli že, hic et nunc in carpe diem! (Tukaj in zdaj, izkoristite dan!)
Zunanjost avtomobila je oblikovana precej privlačno. Zlasti pritegne oblika spodnjega dela maske, ki je zasedla mesto prednjega odbijača. Stvar še najbolj spominja na razširjeno kačjo spodnjo čeljust. V kombinaciji z ostrim kotom dizajna sprednjih luči je avto od spredaj videti jezen in drzen, čeprav za volanom najverjetneje sedi pošten in dobrosrčen družinski človek. Ima pa zdaj vsaj priložnost, da se znova pretvarja, da je nevaren, kot se je pretvarjal v svojih dvajsetih letih. Zadek je medtem sofisticirano eleganten. Da lahko ljudje, ki si jih pustil za seboj, vidijo, kako daleč si prišel. Z višino 1,52 metra medtem sedi blizu cestišču, kar ga ob vse večji poplavi okornih mestnih terencev dela vpadljivejšega.
Medtem ko je zunanjost za druge, je notranjost zate. To pomeni osredotočenost na praktičnost in udobje. Zlasti ko je govor o opremi R-line. Vas zanimata masažna in ogrevana prednja sedeža? Sta del opreme. Prav tako triconsko uravnavanje temperature, matrične luči ter sistem za samodejni vklop in izklop dolgih luči. Ob tem so avto podaljšali za 15 centimetrov, na 4,92 metra, kar pomeni medosno razdaljo 2,84 metra oziroma pet centimetrov več prostora za zadnje sedeže. Da boste imeli pri roki odziv na otroške pripombe, da jim ničesar ne privoščite, ko se boste med vožnjo pustili masirati. Lažji bo tudi obvezni tetris pred dopustom. Prtljažnik namreč pogoltne 690 litrov. Če položite zadnje sedeže, celo 1920 litrov. Je pa passat še vedno volkswagen, kar pomeni popolno digitalizacijo klimatskega nadzora in veliko tablico osrednjega potovalnega računalnika, ki je nekaterim plus in znak prestiža, drugim pa še en vsiljiv zaslon. So pa vsaj gumbi na volanu klasični. Tudi ročka samodejnega menjalnika za volanom je izjemno posrečena. Omogoča skoraj popoln izkoristek prostora med prednjima sedežema za odlagalne površine. Kot sem rekel, praktično. Da so imeli pri snovanju passata prste vmes Škodini ljudje, razkriva drobno darilce v obliki dežnika, ki voznika čaka v sprednjih vratih.
Vozne lastnosti passata so tudi tipično volkswagnovske. Avto se po zaslugi nizke lege lepo drži cestišča, krmiljenje je natančno, kakovostno vzmetenje pripomore k temu, da med vožnjo ne boste doživeli hudih pretresov. Sedemstopenjski samodejni menjalnik svoje delo opravlja dobro in zelo neopazno, poraba pa je tudi do žepa prijazna. Med testom smo imeli povprečje 5,8 litra na sto prevoženih kilometrov. To pri 66-litrski posodi za gorivo pomeni blizu 1140 kilometrov z enim obiskom črpalke. Kam gremo? Avto ponuja tako rekoč vse, kar si od družinskega avtomobila želiš, zna pa kdo hkrati potarnati, da med vožnjo ni začutil ničesar v drobovju. Testni dvolitrski dizelski motor s 150 konji (110 kW) in 360 Nm navora izraža zlasti zanesljivost in zrelo samozavest, ni pa divjak. Do stotice potegne v devetih sekundah, gre pa vseeno uradno do 223 kilometrov na uro. V domovini. V Sloveniji, upajmo, da ne.
Volkswagen je passat poimenoval po pasatnih vetrovih. Vetrovna imena so bila nekoč njihova glavna domislica. V latinščini ima passatovo ime tudi drug pomen. Lahko je potovanje ali prehod. Slednji je točka med enim in drugim, med starim in novim, preteklostjo in prihodnostjo. Je pa tudi nekaj konkretnega oziroma snovnega. Nekaj, kar lahko izdelaš in primeš, četudi se razteza daleč v daljavo. Morda je deveta generacija passata dokončanje Volkswagnovega prehoda. Če vas nagovarja, ga lahko še ujamete. Pod pogojem, da lahko zberete najmanj 36.925 evrov, kolikor želijo za najosnovnejši model blagohibridnega bencinarja. Za testnega dizlaša z opremo R-line pa je treba odšteti že 47.811 evrov.
