Začnimo z nagradnim vprašanjem: kaj je skupnega Rajmondu Debevcu, Brigiti Bukovec, Iztoku Čopu, Benu Lapajnetu, Urški Žolnir, Petru Kauzerju, Vasiliju Žbogarju, Bojanu Tokiću, Evi Terčelj, Benjaminu Savšku in Ani Gros? Ni težko ugotoviti, da so vsi po vrsti športniki, a v različnih panogah, toda druži jih še nekaj. Morda po vzoru kviza Milijonar potrebujete polovičko, klic v sili ali pomoč ljudstva? Našteti so bili namreč zastavonoše slovenske reprezentance na poletnih olimpijskih igrah vse od osamosvojitve države, se pravi od leta 1992, ko so bile za Slovence prve igre v Barceloni.

V notranjosti takoj opazimo veliki barvni zaslon na dotik, na zadnji klopi je veliko prostora za dva potnika. Foto: Matej Štakul

V notranjosti takoj opazimo veliki barvni zaslon na dotik, na zadnji klopi je veliko prostora za dva potnika. Foto: Matej Štakul

Biti zastavonoša je seveda čast in privilegij, a hkrati tudi velika obveznost. Ne samo na olimpijskih igrah. Pokukajmo na primer v svet avtomobilizma. Beseda zastavonoša ima izjemen pomen, saj pomeni štirikolesnika, ki je nad vsemi in s katerim se znamka upravičeno hvali. Ko beseda nanese na Škodo, je to superb. V našem primeru superb combi ali – prevedeno – karavanska različica. In v čem je superb boljši od drugih bratov iz koncerna? Je največji in zato najprostornejši, oborožen je z najsodobnejšimi tehnologijami, njegova oprema pa je sopomenka udobja in celo luksuza. Pa še videti je dobro. Ni sicer lepotec, a luštkan je gotovo. Oprema v testni različici je bila L & K (Laurin & Klement) in pooseblja razkošje na štirih kolesih. Ni, da ni, bi lahko prevedli stavek naših južnih bratov. V usnje oblečeni, električno pomični, ogrevani ali hlajeni sedeži? Seveda jih premore. Kaj pa pametni ključ, ki pri odklepanju in zaklepanju vrat vse naredi sam? Prav tako ga ima. In navigacija? Z njo se hvali, pri čemer nas je varno in hitro vodila v pristan. A pri tem se serijska oprema še ne konča. Aktivni tempomat sam pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo, kamere in senzorji skrbijo, da pločevina tudi pri motoviljenju po ožjih mestnih ulicah ostane deviško nedotaknjena (ne pozabite, dolžinska mera je zajetnih 4,86 metra), veseli tudi prenos najpomembnejših podatkov na vetrobransko steklo, da v prid varnosti ne umaknemo pogleda s ceste. Seveda pa je seznam dobrot še veliko daljši.

690 l je že v osnovi prostornina prtljažnika superba, ob podrti zadnji klopi pa doseže 1920 litrov.

Če kupujete škodo, to pomeni, da potrebujete prostor. Veliko prostora. Ni skrivnost, da ga škode ne glede na izbrani model ponujajo največ v razredu. Superb pa je v tem pogledu prvak. To ne pomeni le, da bosta potnika na zadnji klopi iztegnila noge, tudi prtljažnik je vreden svojega imena: 690 litrov se sliši ogromno in v praksi tudi je, če potrebujete še več prostora, pa podrete zadnjo klop – tako nastane ravno dno in kar 1920-litrska luknja. Je dovolj velika, da lastnik pade v sanjski svet, ko mu domišljija med razmišljanjem o tem, kaj vse je mogoče početi zadaj, dela sto na uro. A zgodba o prtljažniku se pri tem ne konča. Dodana vrednost so gotovo električno pomična zajetna prtljažna vrata, prav tako možnost odpiranja z brco pod odbijač. Nekaj posebnega je tudi, da se rolo ob odpiranju vrat samodejno odmakne, ob zapiranju pa izvleče. Ste zadovolj(e)ni? Kaj več trenutno v svetu avtomobilizma pri prostornosti skoraj ni mogoče. Piko na i uporabnosti postavijo štirje predali, ki so del kokpita in jih je mogoče tudi zapreti.

Foto: Matej Štakul

Foto: Matej Štakul

V času, ko vsi govorijo samo o elektrifikaciji, je omemba dizelskega motorja že skoraj bogokletna. A pri superbu se zdi prvinska izbira. Klasika tako sliši na ime 2.0 TDI, pod motornim pokrovom pa se skriva 150 konjičkov. Najboljše pri tem je njihova stalna pripravljenost, da ustrežejo vaši še tako nenavadni želji, saj imajo tudi mazohistično nrav. Stopalke za plin se ne bojte pohoditi do konca, ustregli vam bodo (največja hitrost je 222 kilometrov na uro, pospešek do stotice pa 9,3 sekunde), najbolje pri vsem pa je, da boste udobno potovalno hitrost dosegli zlahka in bo vožnja s superbom v resnični užitek, k čemur prispevata tudi dinamični nadzor podvozja in sedemstopenjski samodejni menjalnik, ki mu lahko strežemo z ušesoma za volanskim obročem. Češnja na torti je zagotovo poraba. V povprečju šest litrov je za 1,7 tone težko vozilo resnično malo, doseg z enim polnjenjem pa okoli 1100 kilometrov. Pohvalno!

Nekaj manj pohval si zasluži cena, ki je bila v testnem vozilu natančno 46.277 evrov. Ni noro pretirano, a je žepu povprečnega Slovenca vendarle nedosegljivo. Toda ne pozabite, superb je zastavonoša znamke, zato ob vsem naštetem v prispevku ne more biti poceni. Če vam je nedosegljiv, a si vseeno želite škodo, pa je njihova ponudba cenejših modelov ogromna. 

škoda superb

      

 

Priporočamo