Mnogo je reči, ki so na različnih področjih zaznamovale slovensko državo, ki je ravno dan pred izidom pričujoče številke Nedeljskega praznovala 33. rojstni dan. A če bi morali eno izpostaviti na področju avtomobilizma, to ne bi moglo biti nič drugega kot ravno avtomobil – renault clio. Razlogov za to je veliko, od tega, da je ta daleč najbolje prodajani posamezen model v zgodovini Slovenije in da je bil na vrhu tudi daleč največ posameznih let, do tega, da jih je posledično največ na naših cestah, kljub rasti priljubljenosti drugačnih karoserijskih oblik, predvsem športnih terencev, še vedno krepko več kot 65.000. Nikakor seveda ne gre spregledati tudi, da clia že vrsto let izdelujejo v tovarni Revoz v Novem mestu, v kateri so doslej sestavili že več kot dva milijona primerkov tega avtomobila, torej nekaj več, kot je prebivalcev Slovenije.
Dodatno »slovenski« je renault clio postal leta 2020, ko smo ga, zanimivo, prvič v zgodovini ustoličili za slovenski avto leta, kar pa je bil le dokaz, da je s peto generacijo, ki ji je to uspelo, to zares najboljši clio doslej. Dobra štiri leta kasneje je ta naprodaj že malce osvežen in obnovljen, prav takega pa smo v tako ali drugače najboljši različici, in sicer v hibridni s 143 konji (105 kilovati) sistemske moči, kar je največ v ponudbi, in najbogatejšo stopnjo opreme iconic esprit alpine zapeljali tudi na nekajdnevni test.
Ker smo zadnja leta že vozili tudi številne skromnejše različice clia, lahko mirno zapišemo, da tudi tiste, ki stanejo manj kot 20 evrskih tisočakov, več kot upravičijo pričakovanja, a je po drugi strani res, da je vožnja omenjenega testnega, ki se po ceni dvigne nad 27.000 evrov, vseeno posebno doživetje. Če si želite clia in denar ni prevelik problem, ga brez ovinkarjenja nemudoma svetujemo. Nekateri dodatki ga malce izstopajočega naredijo že na zunaj, počutje v notranjosti, ki pri prenovi sicer ni doživela velikih sprememb, pa je zavoljo boljših materialov in dodatkov v obliki okrasnih šivov in podobnega še posebej prijetno. Ob tem je vožnja z omenjenim pogonskim sklopom, h kateremu spada še samodejni menjalnik »multimode«, večinoma udobna in tiha.
Avto je zelo lepo vodljiv ter z omenjeno konjenico odziven in suveren tudi polno naložen pri višjih hitrostih, ko pa vseeno ni več najtišji in tudi ne najbolj varčen, saj se poraba takrat lahko povzpne tudi na okoli 6,5 litra bencina na sto kilometrih vožnje. Precej drugače je ob mirnejših vožnjah, tako da je v mestih porabo možno spraviti tudi pod 5 litrov, v kombiniranem ciklu pa nam je clio porabil malce pod šestimi litri bencina.
Skratka, clio ima po prenovi še vedno v rokah močne adute, ki mu zagotavljajo mirno bivanje pri vrhu s konkurenco še vedno zelo »bogatega« avtomobilskega razreda. Morda ima kakšen tekmec več prostora na zadnji klopi, dodati je treba, da je prtljažnik v hibridni različici skromnejši kot pri drugih, le redkokateri pa ponuja tako dobro kombinacijo atraktivne oblike, počutja v notranjosti in užitka med vožnjo.
