Naj tale zapis za spremembo začnemo z osebno noto – če o čem, sem bil dolgo časa prepričan, da mojo 14-letno hčer avtomobili niti slučajno ne zanimajo. Da, ko se vozi v različnih testnih primerkih, niti ne ve, v katerem sedi. Zato si lahko predstavljate moje začudenje, ko je pred časom, ko sva se z avtomobilom renault megane conquest odpravila na izlet v sosednjo Italijo, ob pogledu na vozilo, ki naju je prehitelo, izustila: »Oči, tale avto je isti kot najin, a ima drugačno ime.« Natanko je torej vedela, v katerem avtomobilu se vozi, in imela je prav: prehitel naju je enak avtomobil, le z drugim imenom.
Megane conquest takšno ime nosi le na trgih držav nekdanje Jugoslavije, povsod drugod mu je ime arkana. Menda zato, ker je ime megane na teh območjih tako dobro zapisano, da conquestu to lahko zgolj koristi, neuradno pa je jasno, da ime arkana preveč spominja na Arkana, torej na vzdevek Željka Ražnatovića, nekdanjega srbskega kriminalca, kar bi pri marsikom naletelo na odpor.
Conquest je tisti Renaultov športni terenec, ki je v poplavi teh dolgo časa najbolj izstopal, dokler se mu v voznem parku ni pridružil še večji rafale. Tako eden kot drugi sta namreč posebej atraktivna zaradi svojih kupejevskih zasnov. Ta pomeni, da je conquestov zadek drugačen kot pri klasičnih SUV, bolj položno spuščajoč, kar se malenkost resda pozna pri prostoru na zadnji klopi in pri voznikovi preglednosti, ki je zaradi tega malce slabša kot pri klasičnih športnih terencih. A da bi uporabnost na račun oblike resno trpela, bi vseeno težko zapisali.
Med vožnjo megane conquest ujame pravšnje razmerje med dinamično odzivnostjo in udobnostjo, da bo zadovoljil okuse kar najširšega spektra kupcev, medtem ko bodo ravno zaradi tega ostali malenkost prikrajšani le tisti s skrajnega konca obeh omenjenih skupin – kakšnih deset odstotkov vseh, torej, za vse druge je to odličen avto. Je pa res, da smo imeli na testu tistega z najmočnejšim (bencinskim) motorjem, ki ga conquest premore, in ta svojo vlogo opravlja zares suvereno, medtem ko sami nismo imeli niti pripomb k 7-stopenjskemu samodejnemu menjalniku. Ta namreč vsem, s katerimi smo govorili o tem avtomobilu, ni čisto pogodu, kombinacija enega in drugega pa se je denimo izkazala tudi kot precej varčna, še celo takrat, ko naša noga na pedalu za plin ni bil najlažja.
Kar se tiče cene, ta v primerjavi z nekaterimi, ki so resnično podivjale, niti ni tako visoka, pri čemer je imel testni primerek poleg najmočnejšega motorja tudi najbogatejšo opremo. Kakšen kompromis končno vsoto tako lahko kar občutno zniža.
