Bili so časi, predvsem v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so pri Citroënu svoje avtomobile poimenovali z imeni s črko X. Le kdo se ne spomni denimo avtomobilov AX, BX ali CX, ki so si v tem vrstnem redu sledili tudi po velikosti. Prav vsak izmed njih se je v zgodovino zapisal kot avto, ki je bil pri kupcih precej priljubljen, tokrat pa se bomo posvetili modelu BX, ki je nastajal med letoma 1982 in 1994, v trinajstih letih pa so izdelali dobrega 2,3 milijona teh vozil. Na voljo je bil kot limuzina in karavan, pri čemer so prvo prenehali izdelovali že leto prej (1993), ko je na ceste zapeljala naslednica xantia.

BX so predstavili kot naslednika modela GS na veliki slovesnosti pri Eifflovem stolpu v Parizu, oglato karoserijo je zasnoval Marcello Gandini, bil pa je tudi eden prvih avtomobilov, ki so nastali kot produkt sodelovanja in združitve Citroëna in Peugeota leta 1976, saj si je delil isto platformo kot peugeot 405. Po Citroënovem zgledu je imel BX seveda hidropnevmatsko vzmetenje, kar je avtomobil naredilo zelo udobnega, precejšnje število sestavnih delov na karoseriji pa je bilo izdelanih iz plastičnih umetnih materialov, zaradi česar je bil avto precej lahek. Poleg dvokolesnega pogona so BX kasneje namenili tudi štirikolesnega, bencinskim motorjem pa se je leta 1984 pridružil še dizelski, s katerim je bil denimo BX v Veliki Britaniji najbolje prodajan dizelski karavan svojega časa.

Prenova modela je prišla leta 1986, ko so spremenili predvsem njegovo armaturno ploščo, na katero so namestili klasične merilnike, avtomobil je ob tem dobil bolj zaobljene odbijače in ogledali, vso življenjsko dobo pa je bila največja težava BX ta, da je kakovost proizvodnje nihala. Medtem ko so bili nekateri avti sestavljeni zelo kakovostno, so drugi trpeli zaradi različnih napak in leta 1983 je tako kar četrtina proizvedenih potrebovala manjše popravke. Se je pa pozneje to popravilo in BX je bil v nadaljevanju deležen tudi izdaje številnih posebnih različic v manjših, omejenih serijah.