V sredo bo v muzeju vojaške zgodovine v Pivki že 33. izbor za slovenski avto leta. Gre za prireditev, s katero vsako leto povlečemo črto pod minulo avtomobilsko leto, ugotovimo, kaj so strokovnjaki in javnost najbolj cenili, ter odpremo vrata za novo sezono avtomobilskih novosti. Obsežen seznam lani predstavljenih avtomobilov je bil najprej na podlagi količine prodaje skrčen na 25 avtomobilov. Z izjemo enega smo lahko sodelujoči novinarji štirikolesnike konec novembra še zadnjič pred oddajo glasov preizkusili na poligonu varne vožnje AMZS na Vranskem. Tam se je hitro pokazalo, kateri avtomobili lepemu videzu sledijo tudi z dobrimi voznimi lastnostmi in kje je kakšna na papirju inovativna ideja morda šla za odtenek predaleč. Do 6. januarja so svoj glas h končnemu zmagovalcu lahko prispevali tudi naši bralci. V finalni izbor so se tako zapeljali citroën C3, dacia duster, peugeot 3008, renault symbioz in škoda superb.
Zamisel za izbor slovenskega avta leta je stara, kot je stara samostojna Slovenija. Uresničili so jo Janez Martinčič z Vala 202, Tomaž Porekar z revije Avto in šport ter France Kmetič z Motorevije, ki so si pred tem izkušnje nabirali pri drugih podobnih izborih v obdobju Jugoslavije. Trem ustanoviteljem so se pozneje pridružili še RTV Slovenija, Dnevnik, Delo in Večer. Danes seznam sodelujočih medijev obsega že 13 uredništev. Kot pojasnjuje Porekar, je bila želja, da pri izboru sodelujejo ljudje, ki o avtomobilih poročajo z vso resnostjo. »Na začetku smo hoteli imeti nekaj drugačnega, kot smo poznali dotlej,« pojasnjuje Tomaž Porekar. »Neke vzorce smo že poznali. Pri izboru za evropski avto leta so sodelovali posamezniki iz različnih držav. Mi pa smo takrat rekli, da bomo združili tri medije, ob tem pa bomo dali glas tudi javnosti. Ta je imela enako težo glasu, kot so jo imeli novinarji.« Da se bo njihova zamisel tako prijela in obdržala tako dolgo, Porekar ni pričakoval. »Ko se nečesa lotiš, meniš, da to nekaj je. Ne pričakuješ pa, da bo trajalo toliko časa. Prav tako smo bili tedaj mladi in nismo mislili, da bomo kdaj stari.«
Avto je šel komaj skozi vrata
Velik podvig so bile v tem obdobju tudi lokacije. Lani so sklepno prireditev pripravili v prostorih podjetja Hella Slovenija. Svojevrsten izziv je bilo tudi iskanje prve lokacije za sklepni dogodek izbora leta 1993. Tedaj je bila stvar zastavljena tako, da je bil zmagovalec znan že pred slovesno prireditvijo, organizatorji pa so ga med dogodkom želeli imeti razstavljenega v dvorani. Bil je le en izziv. »Tedaj v Ljubljani ni bilo veliko dvoran, kamor si lahko zapeljal avto,« se spominja France Kmetič. Na koncu so se odločili za hotel Lev, a so bila tudi tam komaj dovolj široka vrata. »Vrata so bila le dva centimetra širša od avta,« se spominja Porekar. »Težave smo imeli z vzvratnimi ogledali, ki so bila preširoka, a nam je na koncu uspelo zadevo urediti.« Velik zalogaj je bila tudi organizacija prvega televizijskega prenosa sklepne prireditve izbora, ki je potekala v zgornjem preddverju dvoran Cankarjevega doma. Ko se je prireditev pozneje za več let preselila v veliki studio Televizije Slovenija, je bilo težav manj. »Tam so bile tehnične stvari urejene, prav tako pa ni bila težava v studio pripeljati avto, saj so imeli tovorno dvigalo,« dodaja Kmetič.
Pomemben del izbora Slovenski avto leta je tudi kriterij. Ob obliki, voznih lastnostih, funkcionalnosti, gospodarnosti, varnosti in cenovni umestitvi je velikega pomena tudi primernost za slovenski trg. »Lahko bi rekli najhitrejši, najboljši, najbolj oh in ah avto. Potem bi bil to ferrari ali ne vem kaj. Pri slovenskem avtu leta pa smo s kriteriji merili na to, da bi res šlo za avto, ki bi ustrezal slovenski javnosti,« pravi Porekar. Kmetič dodaja, da so želeli v okviru teh meril z glasovanjem pokazati to, kar je najbolj izstopalo in pritegnilo v določenem letu. Se pa pogosto ugotovijo tudi velike razlike med glasovi novinarjev, kar kaže, da posamezniki različno razvrščajo pomembnost omenjenih kriterijev, hkrati pa tudi to, da je odnos med človekom in avtomobilom nekaj izjemno subjektivnega. »Avto se v prvi vrsti kupuje z očmi, potem pa z denarnico,« spomni nekdanji urednik Avtomobilizma pri časniku Delo Janez Kovačič. »Ta subjektivna všečnost se mora na koncu podrediti zmožnostim posameznika. Če ne bi bilo nobenega merila, bi tudi mi starejši želeli športne avtomobile, iz katerih sploh ne bi mogli izstopiti.«
Odnos do avtomobila se spreminja
Končni izbori prav zaradi sodelovanja javnosti in strokovnjakov odsevajo tudi duh časa. Naj spomnimo. Prvi slovenski avto leta je postal BMW 3 kupe. »Avto je sestavni del našega življenja in pri njem se tudi pokažejo spremembe v družbi,« pojasnjuje Kovačič. »Da sta na prvih dveh izborih zmagala BMW in nato mercedes, je dokaz, da je šlo za neke druge čase. Odnos do avtomobila se je v zadnjih 20 ali 30 letih močno spremenil. Ko pogledamo, kaj se kupuje danes, vidimo, da polovico pomenijo športni terenci. Prav ali ne, tako je.« Kmetiča kljub različnim ocenam posameznih sodelujočih strokovnjakov rezultati izbora praviloma niso presenečali. »Na koncu se je izkazalo, da je bil zmagovalec uspešen tudi na trgu,« pojasnjuje in dodaja, da je prodajni uspeh zmagovalcev po drugi strani tudi znamenje, da ljudje izboru zaupajo.
Ker je izbor znal spodbuditi prodajo, so se laskavega naziva vselej veselili tudi prodajalci in proizvajalci avtomobilov. S tem je povezana tudi zgodba o izboru leta 2003, ki je bila v Porekarjevih očeh vseeno nekakšno presenečenje. Tedaj je namreč zmago slavila mazda6. Japonsko podjetje v tistih časih na slovenskem trgu ni bilo močno zastopano, z zmago na izboru pa se je položaj spremenil. Šlo je tudi za prvi neevropski avtomobil, ki se je lahko pohvalil z nazivom slovenski avto leta. Pod predpostavko, da ford focus, ki je sicer del ameriške multinacionalke, a je bil zasnovan na stari celini pri evropski veji Forda, štejemo med evropske avtomobile. Izbor je tedaj navdušil tudi odgovorne pri Mazdi, ti so v Slovenijo za naslednji izbor poslali kar šefa za evropski trg. Ta je lahko v živo spremljal, kako je mazda3 drugo leto zapored prinesla zmago Japoncem.
Tudi pozneje so prevladovali evropski avtomobili, se pa je leta 2022 na vrh uspelo prebiti še toyoti yaris cross. Lani je slavil renault austral, največ lovorik pa so doslej pobrali pri Volkswagnu. Domov so odšli s kar devetimi kipci, a so zadnjega osvojili leta 2018 s polom. Od tedaj so zmagali še ford focus, renault clio, škoda octavia, toyota yaris cross, peugeot 308 in renault austral. Se bo francoska prevlada zadnjih let nadaljevala tudi letos? Izvedeli bomo v sredo zvečer.
