Ko beseda nanese na posel, smo daleč od tega, da bi med spoloma vladala enakost. Podatki tako kažejo, da ženske v Evropski uniji zaslužijo v povprečju skoraj 12,7 odstotka manj na uro kot moški, in to kljub temu, da jih več zaključi visokošolsko izobraževanje. Med državami članicami obstajajo razlike v plačah: največja je v Estoniji (20,5 odstotka), najmanjša pa v Romuniji (3,6 odstotka). Žensk na vodilnih položajih v podjetjih je prav tako manj kot moških, zato jih velja še toliko bolj izpostaviti. Mary Barro na primer, ki je že deset let predsednica uprave avtomobilskega giganta General Motors in hkrati prva ženska, ki je kadar koli vodila podjetje velike ameriške avtomobilske trojice, kamor sodita še Ford in Chrysler, pred tremi leti preimenovan v Stellantis.
Danes 62-letna poslovna ženska je z GM povezana že zelo dolgo, saj je del podjetja postala leta 1980. Sprva je bila zadolžena za pregledovanje plošč blatnikov in motornih pokrovov, z denarjem, ki ga je zaslužila, pa si je plačala študij na univerzi. V letih, ki so sledila, je ves čas napredovala, med drugim je bila podpredsednica za globalni proizvodni inženiring in človeške vire, priložnost življenja pa je dočakala januarja 2014, ko so ji zaupali vodenje avtomobilskega giganta.
V prvem letu vladanja 84 varnostnih vpoklicev
Ni ji bilo lahko. Že v prvem letu je prišlo do 84 varnostnih vpoklicev, ki so zajeli več kot 30 milijonov avtomobilov, tako da je morala pričati pred senatom, saj je zaradi okvare stikala za vžig nekaj ljudi celo umrlo. Očitek Barrovi in GM je bil tudi, da so plačevali za izboljšanje lastne podobe v tem času. Senat je prepričala, da ni ravnala narobe, službo pa ohranila. Leta 2017 je postala tudi najbolje plačana direktorica v avtomobilski industriji onkraj luže, saj je zaslužila 22 milijonov dolarjev. Leto kasneje pa je naznanila, da bodo v ZDA kot posledica krčenja stroškov zaprli pet tovarn in odpustili 14.000 delavcev. Njeno odločitev je kritiziral tudi tedanji predsednik Donald Trump, ki ji je zagrozil, da država podjetju ne bo več pomagala z različnimi subvencijami.
Njena zasluga je bila modernizacija podjetja, vpeljala je kar nekaj električno gnanih modelov z željo, da nekoč v prihodnosti postanejo popolnoma brezemisijsko podjetje, njena želja je tudi postati najboljši zaposlovalec na svetu. »Nič več zanič avtomobilov,« je dejala inženirjem in oblikovalcem, še preden je prevzela dirigentsko palico, njene besede pa so spoštovali. Verjetno tudi zato, ker se iz njenih ust slišijo jasne in poštene. Podjetje vodi v skladu s tremi temeljnimi vrednotami: tako so na prvem mestu stranke, na drugem odnosi med zaposlenimi in na tretjem odličnost. »Delujemo pošteno. Vodita nas iznajdljivost in inovativnost. Imamo pogum, da povemo, če je nekaj težko. Vsak od nas prevzema odgovornost za rezultate in želi na koncu zmagati,« so njene besede. Zaveda se, da je avtomobilski posel poln izzivov in prek noči ni mogoče spremeniti ničesar. »Trajalo bo pet, deset ali petnajst let, da bomo postali okolju bolj prijazno podjetje, predvsem pa moramo proizvajati avtomobile, ki si jih ljudje želijo. Morajo pa biti inovativno in lepo oblikovani ter tehnološko napredni.« Da se za električnimi avti tudi Američani vse bolj ozirajo, je razlog tudi v ceni bencina. V dveh letih je cena galone (3,78 litra) zrasla z 1,67 na blizu štiri dolarje.
Zaljubila se je v rdečega camara
Če želi GM preživeti, mora prodajati avtomobile tudi na drugih trgih, kot sta na primer kitajski in indijski. Toda ameriški kupci se v primerjavi s kitajskimi in indijskimi močno razlikujejo, že njihov način vožnje je drugačen. Konkurenca je neizprosna. »Je zelo metodična, logična in poštena. V naš posel želi vnesti red. Je tudi provokativna in zna poslušati,« o njej pravi službeni kolega John Calabrese. V Michiganu rojena Barrova, katere starši so bili finskega rodu, sicer sodi med najvplivnejše ženske na svetu, lani pa je postala del avtomobilske hiše slavnih. Z možem Tonyjem, s katerim sta se spoznala v času študija, ima dva otroka in dva psa, živita pa v predmestju Detroita. Pravi, da pasivno govori finščino. Pri vsega desetih letih se je zaljubila v avte. Natančneje v rdečega kabrioleta chevroleta camara, ki ga je vozil njen starejši bratranec. »Bil je tako zelo lep avto,« se spominja. Njen prvi je bil pontiac firebird, ki ga je kupila konec 70. let.
Povpraševanje mladih po avtomobilih je vse manjše, tudi zavoljo svojih otrok pa se zaveda izziva, kakšen avto narediti, da ga bodo milenijci kupili. Zagotovo bo električno gnan, saj je Barrova že leta 2021 napovedala, da bodo z letom 2035 strankam ponujali zgolj električne avtomobile, med katerimi bodo tudi samovozeči, v razvoj pa bodo investirali zajetnih 35 milijard dolarjev. Lani so sicer prodali zgolj 75.883 električnih avtomobilov oziroma 2,9 odstotka vseh. »Želim, da ljudje kupijo električni avto, ker jim je všeč vsak njegov vidik,« je še dejala.
