Kako hitro beži čas, dokazuje tudi dejstvo, da smo že globoko zakorakali v drugo polovico leta 2024, to pa je tudi čas, ko se lahko ozremo na avtomobilski trg v prvem polletju. Glavna ugotovitev tako s tistega ožje domovine, torej slovenskega, kot s širše, torej Evropske unije, je, da je število registracij novih osebnih vozil v primerjavi z lanskim letom zraslo. V Sloveniji smo tako vsaj minimalno rast dosegli v prav vsakem posamičnem mesecu, na polletni ravni pa ta znaša 3,7 odstotka – letos so uvozniki v prvih šestih mesecih prodali 28.416 novih avtomobilov, v istem lanskem obdobju pa 27.403. V Evropski uniji je bila rast prodaje v primerjavi z lani medtem zelo visoka in smo jo izmerili v dvomestnih številkah januarja, februarja in aprila, nižja je bila junija, medtem ko smo marca in maja zaznali upad. Pod črto pa je bilo v prvem polletju na trgih EU prodanih za 4,5 odstotka osebnih avtomobilov več kot lani – letos skupno 5.683.843, lani pa 5.438.888.
Če se najprej posvetimo slovenskemu trgu, je na mestu ugotovitev, da so pri vrhu znova »stari znanci«. Po vrsti so to na prvih petih mestih Volkswagen, Škoda, Renault, Toyota in Peugeot, pri čemer japonska znamka drži oziroma še stopnjuje ritem zadnjih nekaj let in je tako dosegla 12-odstotno rast prodaje. Še boljše je šlo že omenjenemu Peugeotu, ki je prodajo okrepil za skoraj 29 odstotkov, šesti Hyundai jo je za dobrih 27 odstotkov in osmi Citroën za skoraj tretjino. Osmoljenci prvega polletja so medtem Kia z 18-odstotnim zmanjšanjem prodaje, Mercedes-Benz s skoraj 25-odstotnim upadom in tudi Tesla, ki je po lanski »eksploziji« letos prodala za skoraj četrtino manj avtomobilov. Med posameznimi modeli se je medtem na vrh po nekaj časa znova zavihtel renault clio – to je edini avtomobil, ki so ga v Sloveniji v prvih šestih mesecih prodali v več kot 1000 primerkih, natančneje 1050. Do petega mesta sledijo škoda octavia (949 primerkov), renault captur (783), peugeot 2008 (743) in toyota yaris cross (640).
Analitiki trga EU medtem ugotavljajo, da je prodaja zelo stabilna, a hkrati vseeno močno, za kar 18 odstotkov zaostaja za časom pred pandemijo koronavirusne bolezni. Rast so dosegli na vseh največjih trgih, najvišjo v Španiji (za 5,9 odstotka), sledita Nemčija in Italija (za 5,4 odstotka), malce nižjo pa v Franciji (za 2,8 odstotka). Med vsemi so najvišjo rast sicer izmerili v Bolgariji, kar 30,8-odstotno, na sedmih trgih pa je prodaja tudi upadla, najizraziteje, za dobrih 16 odstotkov, v Estoniji in na Finskem. Tudi v EU so največ avtomobilov prodali pri Volkswagnu, skoraj 600.000, z največjo rastjo, 20-odstotno, pa se med večjimi proizvajalci, tistimi, ki so prodali za šestmestno število vozil, lahko pohvalijo pri Toyoti.
Za konec v duhu časa poglejmo še, kako se razvija trg električnih avtomobilov. V Sloveniji je ta izjemno skromen, saj skupno 1651 prodanih električnih štirikolesnikov pomeni le 5,8 odstotka vseh, še bolj pa preseneča podatek, da smo lani v istem času prodali dobrih 500 električnih avtomobilov več kot letos. Kar 23,8-odstotni upad je tako eden največjih v Evropi. Še vseeno rast prodaje električnih avtomobilov, a bistveno manjšo kot v zadnjih nekaj letih, dosegajo na skupnem trgu EU, na katerem 712.637 prodanih takšnih vozil pomeni 1,3 odstotka več kot lani. Tržni delež električnih avtomobilov pa znaša 12,5 odstotka.
