Kazenske točke smo v Sloveniji uvedli leta 1998. To je bilo obdobje, ko so bili navijači naše nogometne reprezentance na domačih tekmah pogosto v manjšini, košarkarski klub Olimpija pa je veljal za velesilo evropske košarke. Nekoliko drugačni časi torej. Posameznik se je tedaj do podatka o številu kazenskih točk lahko dokopal le s pisno prošnjo, če ga je potreboval za uveljavljanje svojih pravic. Danes je zadeva enostavnejša. Skočiš na spletno stran e-uprava.gov.si, se vpišeš v svoj uporabniški račun in v stolpcu na desni poiščeš razdelek o kazenskih točkah. Zelo si vesel, če tam piše: »Ni podatkov o kazenskih točkah.« Morda bi bilo še lepše, če bi preprosto pisalo »0 točk« in zapis ne bi namigoval, da stran zgolj še ni prejela podatka o sicer morda izrečenih točkah. A to je obstransko. Dovoljeno jih je imeti največ 17 oziroma šest, če si voznik začetnik. Vztrajajo dve leti od izreka, če vmes ne prekoračiš meje, čemur sledi odvzem izpita. Pa so kazenske točke tudi učinkovito orodje za izboljšanje kulture vožnje?
Pri agenciji za varnost prometa (AVP) menijo, da sistem kazenskih točk pozitivno vpliva na prometno varnost. »Seveda ne gre samo za kazenske točke, temveč za celoten sistem zakonskih ukrepov,« pravi predstavnica za stike z javnostjo sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa pri AVP Zala Grilc. A dodaja, da je sistem kazenskih točk pomemben člen v tej verigi: »Deluje kot kombinacija represivnih ukrepov (kaznovalni del – globa) in preventivnih ukrepov (izobraževanje, usposabljanje in učenje veščin udeležencev programov za varnejšo udeležbo v prometu) ter tako voznike spodbuja k varnejši vožnji.« Podobno menijo na policiji. Čisto konceptualno so všeč tudi ministrstvu za pravosodje, zlasti z vidika ustavnega načela sorazmernosti in načela individualizacije sankcij.
Kazenske točke same po sebi ne osmišljajo varnosti
Po mnenju psihologinje pri AMZS Julije Pelc so kazenske točke opomnik, ki naj bi vozniku pomagal k večjemu zavedanju o dejavnikih tveganja v prometu, povezanih prav z njegovim vedenjem. »Ozaveščanje je nujno, če želimo okrepiti tudi notranji nadzor, to je samokontrolo vedenja in odzivanja voznika. Ni pa zadostno merilo. Za večje samouravnavanje vedenja se moramo zavedati pomena varnosti v prometu, zato je varnost in nevarnost – posledice kršitev prometnih predpisov – pomembno osmišljati. Tega nam kazenske točke same po sebi ne ponujajo,« je opozorila. »Zadeve namreč osmišljamo prek odnosa z drugo osebo ali prek izkušnje, a v prometu vsega le ni dobro izkusiti na lastni koži, da bi dojeli težo posledic nepravilnega ravnanja, kot so invalidnost, smrt, izguba ljubljene osebe, lastnega zdravja, psihičnega ravnovesja ...«
Z naskokom največ kazenskih točk se v Sloveniji predpiše zaradi prehitre vožnje. Od slabih 79.000 prekrškov, ki jih je letos do 30. septembra spremljal vpis kazenskih točk, je pri kar 44.573 primerih šlo za prekoračitev hitrosti v naselju za 10 do 20 kilometrov na uro. Če upoštevamo še vse druge oblike prekoračitve hitrosti, imamo opraviti z več kot 60.000 primeri. Zaradi alkohola so bile letos točke do oktobra izrečene 2330-krat. Izrazito veliko je tudi telefoniranja v avtomobilu – za omenjeno so bile v tem letu točke pripisane kar 9437-krat. »Odziv na kazenske točke je pri voznikih različen, povezan je z njihovo osebnostno zrelostjo in sposobnostjo prevzemanja odgovornosti za lastna ravnanja ter razumevanjem tveganja, kakšne posledice bi lahko povzročili. Prav tako je odvisen od okoliščin, na podlagi katerih so dobili kazenske točke, in tudi odnosa policistov, ki so opravljali nadzor,« je povedala Pelčeva.
Nevarna past za nabiranje kazenskih točk oziroma glob so zlasti tako imenovane cone 30 oziroma območja z omejitvijo hitrosti vožnje na 30 kilometrov na uro. Iz leta 2018 je znan primer avstrijskega peka, ki se je v Celovcu vsako noč ob treh zjutraj vračal iz službe po prazni cesti mimo osnovne šole, kjer so nedavno postavili radar. Pek zaradi teme tega merilnika hitrosti ni videl, zato ga je vsakič ujel. Ko je dobil prvo položnico, so mu našteli že 42 prekrškov. »Vozniki težko sprejmejo, da dobijo kazenske točke zaradi prekoračitve hitrosti na odsekih, na katerih ni bilo prometa in pri katerih imajo občutek, da niso nikogar ogrožali. Takšnim posameznikom je še težje osmisliti posledice,« opozarja Pelčeva. Omenjeni avstrijski voznik je sicer priznal krivdo in kazni nemudoma poravnal.
Veliko vlagajo v izbris točk, a ostajajo prekrškarji
Pelčeva meni, da je treba več storiti na področju obveščanja voznikov o prejetju kazenskih točk. Pravi, da se sami o njih informirajo le redki, posledično pa številni ostajajo v nevednosti. »Zato ukrep posameznike preseneti, odgovornost pa prepogosto pripišejo drugim avtoritetam, med drugim policiji, sodiščem, ministrstvu,« pojasni. Kot dodaja, se nekateri ob prejetju kazenskih točk osredotočajo na napake v zvezi s predpisi, jih primerjajo z drugimi državami, saj so prepričani, da so sami varni vozniki. Najdemo pa tudi posameznike, ki se samouravnavajo in prihajajo na programe za izbris kazenskih točk prostovoljno ter se zavedajo, da je varnost v prometu skupna naloga.
»Programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo se lahko udeleži imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, ki doseže najmanj štiri kazenske točke in do dneva, ko opravi program, ne preseže 17 kazenskih točk,« pojasnjuje vodja področja za varno mobilnost pri AMZS Erik Logar. Z udeležbo se mu lahko izbrišejo štiri točke. Pogoj je, da vozniku niti ena od teh kazenskih točk ni bila izrečena zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. »V tem primeru je udeležba na programu možna le po napotilu pooblaščenega izvajalca zdravstvene dejavnosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda,« dodaja Logar. Tečaj varne vožnje poleg praktičnega dela vključuje tudi razpravo o izkušnjah udeležencev in razlogih za neprimerno vožnjo, kar naj bi pomagalo osmisliti pomembnost varne vožnje. Ni pa čarobna palica za odpravo težav. Kot pojasnjuje Pelčeva, se programov udeležujejo tudi povratniki. »Namenijo veliko sredstev v izbris kazenskih točk, niso pa se pripravljeni uravnavati na pravila v prometu, saj se nočejo odpovedati lastnemu užitku ali pa ideji o tem, kako morajo delovati v svetu poslovne konkurence (hitra odzivnost, več nalog v krajšem času, takojšnja dostopnost prek telefona), in varnost v prometu zanemarijo na račun poslovne uspešnosti, kakor jo razumejo sami.«
Po podatkih ministrstva za pravosodje je letos do oktobra brez vozniškega izpita ostalo že 4537 ljudi. Število se v zadnjih letih pretežno povečuje.
