Voziš se v avtomobilu. Dan je lep. Gneča na cesti je v mejah sprejemljivega. Nenadoma se ti na zaslonu tablice potovalnega računalnika izpiše nenavadno sporočilo. Z radovednostjo se bojuješ do prve rdeče luči, nato na hitro prebereš sporočilo. Zavore … nekaj, nekaj … ne bo delovalo … nekaj, nekaj … servis. Čestitke! Imate moderen avtomobil s sodobnim mehanizmom obveščanja. Žal pa je vaše vozilo med tistimi, ki so zaradi tehnične napake na seznamu za vpoklic.

Vpoklici so v avtomobilski industriji pogosti, njihovo število iz leta v leto po večini raste. Podjetje Sedgwick, globalni ponudnik storitev upravljanja zahtevkov in reševanja škod, je med letošnjim prvim in drugim četrtletjem v Evropi zaznalo kar do 9,3-odstotni skok vpoklicev avtomobilov. Dogaja se vsem znamkam. V Evropski uniji je v zadnjem obdobju v ospredju Mercedes-Benz, ki se od 2020 redno uvršča na prvo mesto po številu različnih vpoklicev. Po podatkih portala car-recalls.eu jih je bilo v EU lani 38 za 20 različnih modelov. Družbo na drugem in tretjem mestu mu zadnja leta delata zlasti Peugeot in Volkswagen, slednji pa je lani s tretjega zdrsnil na deveto mesto. Na tretjem mestu ga je po skoku z osmega nadomestil BMW z 21 vpoklici.

9,3 % je med prvim in drugim četrtletjem letos v Evropi obsegala rast števila vpoklicev avtomobilov.

V javnosti pogosto odmevajo vpoklici Tesle, ki je na evropskem seznamu precej nizko. Lani so v EU našteli le tri vpoklice te znamke, kar je delno posledica majhnega števila modelov podjetja. Vpoklicev zato ni veliko, ko se zgodijo, pa zajamejo veliko količino vozil. Kljub velikemu številu vpoklicev mercedes-benzov so ti lani obsegali okoli pol milijona vozil. Po drugi strani že en sam vpoklic Tesle običajno zajame dva milijona avtomobilov. Na število različnih vpoklicev vpliva tudi starost znamke, saj se številne pomanjkljivosti pokažejo šele s časom. Med lanskimi Mercedesovimi vpoklici je bilo tako več modelov, izdelanih med letoma 2000 in 2010. Tesla je svoj prvi avto na trg poslala leta 2008. Zanimivi so tudi podatki britanske agencije za standarde voznikov in vozil (DVSA), da se je v zadnjih treh desetletjih število posameznih vpoklicev podeseterilo. V oči zbode njihov podatek, da je DVSA v prvih osmih mesecih letos odredila vpoklic 1,1 milijona avtomobilov, leta 1994 pa zgolj 27.

Več različnih vrst vpoklicev

Po mnenju strokovnjakov je glavni razlog za več vpoklicev vse večja kompleksnost sodobnih avtomobilov, ki so ob tem tudi polni najrazličnejše elektronike. Od tipal ali kamer za pomoč ob parkiranju do sistemov za (pol)avtonomno vožnjo in drugih varnostnih mehanizmov, ki jih starejši avtomobili niso poznali, zato tudi niso mogli imeti z njimi povezanih skritih napak. Ker se kompleksnost vozil v prihodnje ne bo zmanjšala, elektronike pa bo še več, prevladuje mnenje, da bo raslo tudi število vpoklicev. Erik Poljšak, direktor poprodaje BMW Group Slovenia ter za uvozniške trge Hrvaške, Cipra in Malte, je pojasnil, da poznamo tri različne vrste vpoklicev: »Tehnična akcija, ki ni nujna in se lahko uredi ob naslednjem obisku servisa, tehnična akcija z višjo stopnjo nujnosti, ki se mora izvesti čim prej, in varnostno relevantna pozivna akcija.«

Varnostni vpoklici se razpišejo, ko se izkaže, da so potrebni in nujni. Navadno se potreba po vpoklicu pokaže skozi nenehno izvajanje nadzora kakovosti. Takrat se navedejo natančna navodila vključno s servisnimi informacijami, ki zajemajo vse podrobnosti o izvedbi aktivnosti in nadomestnih delih, potrebnih za zamenjavo.

Erik Poljšak, BMW Group Slovenia

Za prvo navaja primer, ko stranka ob nakupu novega vozila ni prejela naročene vreče za shranjevanje smuči. »Kupec se lahko oglasi po ta izdelek ob naslednjem obisku servisa oziroma takrat, ko bo prispel,« pojasnjuje Poljšak. Pri drugi vrsti vpoklica lahko gre za primer programiranja ali nadgradnje sistema, ki ga ni bilo mogoče izvesti na daljavo. Kot primer varnostno relevantne pozivne akcije pa navaja potrebo po zamenjavi zračne blazine. »Varnostni vpoklici se razpišejo, ko se izkaže, da so potrebni in nujni. Navadno se potreba po vpoklicu pokaže skozi nenehno izvajanje nadzora kakovosti,« še pojasnjuje Poljšak. »Ko se pokaže potreba po vpoklicu, se navedejo natančna navodila vključno s servisnimi informacijami, ki zajemajo vse podrobnosti o postopku izpeljave aktivnosti in nadomestnih delih, potrebnih za menjavo. Vedno se pripravi tudi natančen seznam VIN-številk vpoklicanih vozil. Te informacije se posredujejo pooblaščenim servisnim partnerjem, ki skrbijo za obveščanje svojih strank, obenem pa tudi za ustrezno zalogo potrebnih nadomestnih delov in orodja za izvedbo vpoklica.«

Rdeča luč za registracijo

Čeprav so popravila, ki so del vpoklica, za lastnika avtomobila brezplačna, se je v preteklosti pogosto dogajalo, da se lastniki pozivu niso odzvali. Po nekaterih podatkih je bilo nekoč takšnih tudi več kot tretjina. Ko gre za resnejše težave, lahko to vpliva tudi na varnost drugih udeležencev v prometu. Zato od 1. februarja 2020 v Sloveniji velja prenovljeni zakon o motornih vozilih. Ta je uvedel prepoved registracije oziroma podaljšanja registracije vozila, pri katerem niso bila izvedena popravila v skladu z razpisanim vpoklicem. To seveda ne velja za vse primere. Avto je mogoče registrirati tudi brez morebitne pripadajoče vreče za smuči. Ni pa to mogoče, ko je bil razpisan vpoklic zaradi resne nevarnosti za cestni promet, zdravje in okolje, lastnik pa se vpoklicu ni odzval. Podatki o nujnih varnostnih vpoklicih so objavljeni na portalu safety gate, kjer domuje RAPEX (sistem EU za hitro izmenjavo informacij o nevarnih neprehranskih izdelkih). Pri takšnih vpoklicih mora ministrstvo za infrastrukturo odgovornemu podjetju posredovati podatke o trenutnih lastnikih tudi uvoženih vozil, podjetje nato lastnike obvesti pisno.

Želeli bi si, da so javno objavljeni tudi vpoklici, ki ne vplivajo na varnost, saj bi s tem potrošnikom, ki svojih avtomobilov ne servisirajo na pooblaščenih servisih, omogočili, da dobijo informacijo o zahtevanem popravilu ali pregledu in na to opozorijo serviserja. Prav tako bi bili že serviserji obveščeni o vseh vpoklicih in bi se lahko ustrezno odzvali.

Goga Gordana Sredojević, izvršna urednica revije ZPStest

Žal pa v Sloveniji in EU proizvajalci praviloma javno ne objavljajo podatkov o vpoklicih, namenjenih popravilom manjših napak. Informiranje v tem primeru praviloma poteka interno, prek pooblaščenih servisov. »Želeli bi si, da so javno objavljeni tudi vpoklici, ki ne vplivajo na varnost, saj bi s tem potrošnikom, ki svojih avtomobilov ne servisirajo na pooblaščenih servisih, omogočili, da dobijo informacijo o zahtevanem popravilu ali pregledu in na to opozorijo serviserja,« je povedala Goga Gordana Sredojević, izvršna urednica revije ZPStest. »Prav tako bi bili že serviserji obveščeni o vseh vpoklicih in bi se lahko ustrezno odzvali, denimo napotili potrošnika na pooblaščeni servis, kjer bi popravilo lahko izvedli brezplačno.«

Poljšak pravi, da pri BMW lastnike poskušajo doseči tudi prek aplikacije in informacijskih sistemov v avtomobilu. Kljub temu popravila včasih ne dosežejo čisto vseh vpoklicanih vozil. »Cilj naše skupine je, da se v tekočem letu izvedejo vse razpisane tehnične akcije na vpletenih vozilih. Popolna izvedba pa ni vedno mogoča, saj so med temi vozili tudi ukradeni in karambolirani, vozila, pri katerih se je izgubila sled za lastnikom, in podobno.«

Priporočamo