Pred leti sem kupil električno metlo. Odlična stvar. Stanovanje nikdar ni bilo tako čisto. Dobro leto kasneje je bila izkušnja veliko slabša. Sesanje je bilo kratkega diha in tudi moč je zelo opešala. Menjava baterije ni prišla v poštev, cena je znašala skoraj toliko kot nova naprava. Nekaj časa sem kolebal, nato je nad ekologijo pretehtala akcijska cena močnejše in zmogljivejše metle. Držim pesti, da je tudi baterija boljša.
Opisana izkušnja ni omejena na električne metle. V mislih jo imajo tudi skeptiki nad električnimi vozili. Degradacija baterije je resnična. Kljub garancijam proizvajalcev, ki zagotavljajo, da bodo baterije zdržale po osem ali več let oziroma 150.000 kilometrov, običajno najdemo drobni tisk »do 70 odstotkov kapacitete«. Če je doseg baterije okoli 350 kilometrov, je 70 odstotkov tega dosega le še 245 kilometrov. Dizli medtem ponujajo tisočaka. Degradacija baterije ni linearna, nanjo pa lahko vpliva tudi (ne)vestna uporaba. Vseeno je bojazen, da bo treba baterijo menjati, pri kupcih močno prisotna. Zlasti pri tistih, ki kupujejo rabljen električni avto in ne vedo, kako prizanesljiv je bil predhodni lastnik. Sam podatek o prevoženih kilometrih ni dovolj. Treba je vedeti še, kako pogosto se je uporabljalo ekspresne polnilnice, ali se je baterijo polnilo do vrha, kako je bil avto zaščiten pred mrazom in vročino … Nemške ankete so pokazale, da je strah pred degradacijo baterije v 63 odstotkih razlog oklevanja.
Dodaten razlog za oklevanje so napovedi vse boljših dosegov in vse boljših baterij, kar potencialne kupce rabljenih vozil navdaja z dodatnim občutkom, da še ne gre za zrelo tehnologijo. Ko tehnologija še ni zrela, se vsekakor splača počakati, da dozori, vsakoletne izboljšave pa postanejo marginalne. Upanje, da so odlični dosegi in boljše življenjske dobe baterij za vogalom, spremljajo tudi govorice o skorajšnjem prihodu poceni in zmogljivih kitajskih modelov. Vse to vpliva tudi na prodajne številke rabljenih električnih vozil.
Povprečna cena rabljenih električnih avtomobilov se je marca letos v Nemčiji prvič spustila pod mejo 30.000 evrov. To je blizu povprečni ceni rabljenih dizelskih avtomobilov v istem obdobju. Po podatkih portala iSeeCars se je trend konstantnega padanja cen rabljenih električnih avtov maja nekoliko umiril, a je bila povprečna cena rabljenega še vedno za 29 odstotkov nižja kot maja lani. Tudi tako se jih težko proda. Oboje je slab obet za zeleni prehod v mobilnosti.
Če bodo ljudje zavrnili baterije, je edina »nefosilna« alternativa vodik, ki ima kup drugih težav. Ker ga je treba ustvariti in nato zopet pretvoriti v elektriko, ga pestijo hude izgube, je pa zaradi boljšega dosega in hitrejšega polnjenja potrošnikom privlačnejši. Da bi imel ekološki smisel, bi ob polnilni infrastrukturi morali še odločneje investirati v jedrske elektrarne in elektrarne na obnovljive vire, da bi pokrili razliko zaradi občutno nižje učinkovitosti in s tem povezanega večjega povpraševanja po elektriki. To bo nekdo moral plačati.
