Dokončni uradni sprejem strategije na ravni Evropske unije, ki določa, da po letu 2035 avtomobili ne bodo več imeli izpustov ogljikovega dioksida, in do katerega so prišli stežka ter po dolgotrajnih mukotrpnih pogajanjih, bi po logiki stvari moral pomeniti konec debat na to temo in povzročiti neke vrste »tunelski vid« pri vseh tako ali drugače udeleženih pri doseganju za končni cilj: zgolj električnim in drugim brezemisijskim avtomobilom v prodajnih salonih. A še zdaleč ni tako. Zdi se namreč, da se je pandorina skrinjica z omenjenim sprejetjem šele dobro odprla, saj se pojavlja vedno več pozivov, prijaznih in manj prijaznih, k razmisleku o smiselnosti vsega skupaj, tako na ravni različnih vlad posameznih držav EU kot tudi proizvajalcev avtomobilov. Še več, nekateri med njimi celo že spreminjajo svojo strategijo in odstopajo od strogih rokov (še precej strožjih, kot je omenjeno leto 2035) za prehod na proizvodnjo izključno električnih vozil. Ki so si jih sicer postavili kar sami; bodimo realni, ne toliko zaradi poudarjene skrbi za okolje, temveč precej bolj zaradi želje po pozitivni propagandi, ki pa očitno ni padla na plodna tla. Vse skupaj je zdaj pripeljalo celo do tega, da je v tem trenutku nemogoče napovedati, ali bodo po letu 2035 v EU dejansko naprodaj le še električni avtomobili.
Mehčanje stališč
Že če bi hoteli izpostaviti zgolj pomisleke, ki datirajo v letošnje leto, bi lahko napolnili ves časopis, zato poglejmo samo zadnja dogajanja na tem področju. Izmed proizvajalcev je največ prahu zagotovo dvignil Volvo. Švedski proizvajalec kitajskih lastnikov je bil namreč eden najglasnejših zagovornikov hitrega prehoda na električna vozila. »Povsem električna znamka bomo postali do leta 2030, kar je pet let prej, kot določa načrt Evropske unije, zato je prav, da jasno in glasno izrazimo, kar mislimo, da je najbolje za nas, za naše stranke in za naš planet,« je pred le dvema letoma pompozno napovedal prvi mož Volva Jim Rowan. In to ne kar tako in ne kadar koli, temveč vzporedno s tem, ko je Volvo napovedal izstop iz evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA), največjega avtomobilskega lobističnega združenja na področju evropske politike. To je namreč sočasno zavzelo stališče, da je popoln prehod na električne avtomobile do leta 2035 prehiter. »Jasno je, da prehod na elektriko ne bo linearen. Kupci in trgi se premikajo z različnimi hitrostmi,« pa je Rowan povedal pred dnevi, ko je objavil, da se je Volvo odpovedal omenjenemu načrtu in ga za zdaj omilil do te mere, da pri tej znamki zdaj pričakujejo (in ne več trdno napovedujejo), da bo od leta 2030 devetdeset odstotkov njihovih novih avtomobilov bodisi električnih bodisi priključnih hibridov, manjši delež pa tudi blagih hibridov z bencinskim motorjem v glavni vlogi. Dizelskim se je Volvo dokončno odpovedal letos.
Pa naj vse skupaj nikakor ne zveni kot kritika Volva, tudi Rowan je namreč poudaril, da je prihodnost zagotovo električna. Dejstvo je le, da se pojavlja vedno več dvomov, ali bo prehod mogoče izpeljati do zastavljenega roka – ne nazadnje so ga v zadnjih mesecih izrazili tudi pri Mercedesu, Porscheju, Fordu in še pri kom.
Kar zadeva večje države oziroma tiste, ki imajo dejansko vpliv na odločitve na ravni EU, so bili medtem v zadnjih dneh najglasnejši v Italiji. Tamkajšnji minister za okolje in energijo Gilberto Pichetto Fratin je namreč na nekem poslovnem forumu povedal, da je treba prepoved spremeniti. »Gre za ideološko vizijo, ki je propadla, za absurden načrt, ki ga je treba opustiti,« je še dodal in pripomnil, da Evropa potrebuje bolj pragmatično vizijo in postopnejši prehod na brezemisijska vozila, saj ji v nasprotnem primeru grozi sesutje njene avtomobilske industrije. Pri čemer pridemo do naslednjega problema – »grožnje« z Vzhoda, natančneje s Kitajskega.
Pri nas elektrika še v povojih
Nobenega dvoma namreč ni več, da bi cenovno izjemno ugodni in, tudi to je zdaj povsem jasno, zelo kakovostni električni avtomobili kitajskih proizvajalcev lahko dobesedno preplavili evropski trg, če se ne bi pravočasno prižgali vsi alarmi pri vseh, ki so tako ali drugače vpeti v evropsko avtomobilsko industrijo. Ravno v tem času tako potekajo ključni pogovori na najvišjih ravneh, kolikšnih dodatnih dajatev bodo deležni kitajski avtomobili, da bi se, povedano najenostavneje, njihova cenovna prednost pred evropskimi zmanjšala oziroma izničila. Trenutne možnosti omenjajo dodatnih 7,8 do 35,3 odstotka dajatev, ki bi se prištele že obstoječim desetodstotnim, je pa pri tem zanimivo, da tudi na tem področju EU ni povsem enotna. Proti takšnim dajatvam se je denimo pred dnevi opredelil španski predsednik vlade Pedro Sanchez. »Ne potrebujemo še ene vojne, v tem primeru trgovinske vojne. Na relaciji EU – Kitajska moramo graditi mostove, ne poglabljati razpok,« je Sanchez, ki se boji povračilnih ukrepov Kitajske (denimo dodatnih dajatev na uvoz prašičjega mesa in mesnih izdelkov, ki za Španijo predstavljajo izjemno pomemben sektor), povedal ob nedavnem obisku Šanghaja.
A pustimo prašiče in za konec poglejmo še, kako stvari stojijo in kaj se na trgu električnih avtomobilov obeta v Sloveniji. Za trenutni položaj lahko ugotovimo, da je trg skromen, saj je bilo v prvi polovici leta pri nas skupno prodanih le 1651 električnih štirikolesnikov, kar predstavlja komaj 5,8 odstotka vseh, še bolj pa preseneča podatek, da smo lani v enakem času prodali dobrih 500 električnih avtomobilov več kot letos. Kar 23,8-odstotni upad je bil tako eden najvišjih v Evropi. Kar zadeva vozila s Kitajskega, pa je tako, da so se za zdaj uveljavili nekateri zanimivi primerki še s »klasičnimi« motorji z notranjim zgorevanjem, medtem ko je omembe vredno količino električnih prodal le MG (92). »Trenutno je prodaja električnih vozil s Kitajskega ponovno v vzponu po zatišju v sredini leta. V našem podjetju Plan-net avto kot prodajni zastopniki za blagovno znamko MG po povišanju subvencij za fizične osebe opažamo povečano zanimanje kupcev, ki se odraža v več prodanih vozilih predvsem modela MG 4. Glede na uvedbo dodatnih dajatev za električna vozila s Kitajskega, ki je do novembra začasna, pa se bodo kitajski proizvajalci prilagodili, da bodo električna vozila konkurenčna, s ceno in kakovostjo, evropskim znamkam. Pričakujemo ponovno rast prodaje električnih vozil pri nas,« nam je ob tem povedal Bojan Tavčar, direktor prodaje pri podjetju Plan-net avto, ki sicer ponuja tudi vozila Maxus, Aiways, Voyah, Forthing …
