Večnamensko dirkališče v Sloveniji so za zdaj neuresničene sanje, čeprav se o njem (na glas) govori že več desetletij, skoraj ves čas naše samostojnosti. Enkrat se zatakne pri lokaciji, spet drugič pri finančnih sredstvih, a ne glede na razlog je dejstvo, da bi pravo dirkališče gotovo pripomoglo k še večji varnosti na slovenskih cestah, saj bi posamezniki z željo po adrenalinu v krvi to lahko izživeli z varnim pritiskanjem stopalke za plin. Kako zelo drugače to tematiko obravnavajo v tujini, dokazuje Terramar, dirkališče, ki so ga zasnovali na obrobju Barcelone. Je nekaj posebnega, saj so ga odprli že daljnega leta 1923, potem ko so gradbeni stroji brneli 300 dni. Tedaj je Evropa imela le dve dirkališči (Monzo in Brooklands), ZDA pa enega (Indianapolis).
Nedaleč stran od te dva kilometra dolge steze – ta naj bi kmalu dočakala prenovo, po kateri bo na voljo običajnim smrtnikom – leži kraj Martorell, kjer ima sedež Cupra, avtomobilska znamka, ki ji zadnja leta rastejo ugled in prodajne številke. Njenim štirikolesnikom je skupen drugačen in bolj športen videz, ko zasedemo mesto za volanskim obročem, pa privabijo nasmeh na obraz. Preverjeno! Terramar naj bo, so dejali razvojniki z idejnim vodjo znamke Waynom Griffithsom na čelu, ko so iskali ime za svoj novi avtomobil, srednje velik športni terenec. Ta je namenjen vsem tistim, ki želijo izstopati iz množice in so za to pripravljeni plačati nekaj več. Cupra je namreč z leti postala premijska znamka, ki prav nič ne zaostaja za koncernskim premijskim Audijem. Še več. Prav Q3 je tehnični sorodnik terramarja, zato ne preseneča, da so pri razvoju svoje znanje prispevali tudi inženirji iz Ingolstadta. Je mogoče, da je učenec boljši od učitelja?
Oblika tega 4,52 metra dolgega avtomobila je zagotovo zadetek v polno. Ko boste v njegovi bližini, vas bo začelo ščemeti v trebuhu, kar je znak – zaljubili ste se! Čeprav je lepota subjektivna stvar, boste težko našli junaka, ki bo na glas dejal, da mu ni všeč. Katera žival se vam prikaže ob pogledu na terramarja? Izdamo vam, da gre za plenilca, ki med zemljani praviloma vzbuja strah. Morskega psa. A takšnega, ki mu dobro dene družba ljudi, zato ni strahu, da bi vas napadel, ko boste v njegovi bližini. Še več, deluje podobno pohleven, kot da je kakšen hišni ljubljenček. O pohlevnosti pa ni govora, ko beseda nanese na pogonski sklop in sodobne tehnologije. Zdi se namreč, da je terramar blizu časom, ko bomo v avtu le sedeli in brali s tablice, vse drugo bo opravila umetna inteligenca. Aktivni tempomat bi na faksu dobil čisto desetko – se še spomnite Urške Čepin, ki je prepevala istoimenski komad? – tako prepričljivo pospešuje, zavira in ohranja varnostno razdaljo, za nameček pa asistenca skrbi, da avto ohranja smer na voznem pasu. Sodite med tiste, ki jih je strah parkiranja? Brez strahu, terramar je sposoben sam zaznati ustrezno velik parkirni prostor in samodejno izvesti manever, pri čemer si manevre tudi zapomni. A pri tem se tehnološka zgodba ne konča.
Številka tri v numerologiji simbolizira obilje in srečo, zato ni naključje, da so na voljo trije pogonski sklopi. Na prvega pozabite, cupre ni vreden, saj se 150 konjičkov, pa čeprav se trudijo, da bi bili iskrivi, ne ujema z znamkinim DNK. Tako se naravna izbira zdi dvolitrski TSI z močjo 265 konjev (195 kW), ki moč prek sedemstopenjskega samodejnega menjalnika prenaša na vsa štiri kolesa. Ob imenu sta črki VZ, kar v španščini pomeni veloz, v slovenščini pa hiter. Ko boste pohodili stopalko za plin, boste nasmejani do ušes. Potisnilo vas bo v objem školjkastega sedeža, počutili pa se boste podobno, kot se pilot med drvenjem po vzletni stezi. Zdi se, da bi tudi terramar poletel, le krila bi moral imeti. Na istoimenski stezi bi ga tako lahko pognali vse do maksimalnih 243 kilometrov na uro. Pri tem športnem terencu posebej navduši prav lega na ovinkasti cesti. Na asfalt je prisesan, kot je dojenček na mamine prsi. Boljše vozne izkušnje pri terencu še nismo doživeli. Mikavna izbira je tudi priključni hibrid s sistemsko močjo 272 konjev (200 kW), in sicer zaradi stokilometrskega dosega na elektriko. Zeleni bodo srečni. Na daljši razdalji pa seveda vozite na bencin. Velika poraba goriva? Je logična, a pri tem avtu lastniku ne bo pomembna.
Zadovolj(e)ni? Mi smo bili. Kot po kakšni hudi kulinarični izkušnji.
In še malenkost, cena. Letvica je pri močnejšem bencinarju postavljena pri 51.869 in pri priključnem hibridu pri 56.014 evrih, ponujajo pa
tri tisočake popusta. Prodaja se začne novembra.
