Toyota je ena tistih avtomobilskih znamk, ki so pri imenih svojih štirikolesnikov precej dosledne. Ogromno je njenih avtomobilov, ki imajo ista, dobro prepoznana imena že desetletja, in tako niti ni čudno, da je denimo corolla že nekaj časa najbolje prodajano avtomobilsko ime vseh časov. Tudi pri Toyotinih športnih terencih je zgodba podobna. Večji, kot so denimo RAV 4, highlander ali land cruiser, so si že zdavnaj ustvarili ime, pri v zadnjem času aktualnih manjših pa tudi niso komplicirali in so se naslonili na že znani imeni ter jima dodali besedico cross – s čimer smo dobili yaris cross in corollo cross. Tako pridemo do avtomobila, o katerem bo tekla beseda tokrat: toyote C-HR.

Ta po imenu precej izstopa. Še več, zaradi kombinacije treh črk in vmesnega vezaja kar nekaj časa ni bilo malo tistih, ki so mislili, da gre za SUV znamke Honda, ki svoje športne terence poimenuje prav na tak način. A v kolektivno zavest ljubiteljev avtomobilov se je vseeno kaj kmalu zasidralo, da je C-HR Toyotin avtomobil. Da je tisti, ki izstopa, pa ob tem še zdaleč ne velja zgolj za ime, temveč še bolj za njegovo obliko. Je pač tako ali drugače posebnež, s čimer bržčas privlači kupce, ki radi (ali jih to vsaj ne moti) izstopajo.

S C-HR boste namreč na cesti prav to – izstopali, saj gre za enega najbolj vpadljivih športnih terencev, kar pa mu sami štejemo izključno in zgolj v plus. Deluje izjemno futuristično, in to za drugo generacijo, ki je na ceste zapeljala letos, nemara velja še bolj kot za prvo. Zanimive, nevsakdanje linije je mogoče opaziti z vseh zornih kotov, zgodba zase je tudi notranjost avtomobila. Pa ne glede materialov, ti so na Toyotini, visoki ravni, to bolj velja za neke vrste utesnjenost, ki je avtomobilu teh dimenzij ne bi pripisali. Za voznika in sovoznika je ta sicer precej prijetna, saj daje občutek sedenja v športnem avtomobilu, a z vsemi elementi športnega terenca, tako da udobja spredaj zagotovo ne manjka, precej manj pa ga je na zadnji klopi. Na njej bo za odrasle potnike komaj dovolj prostora, za nadpovprečno visoke niti to ne, zgolj povprečen je tudi prtljažni prostor, kar je pač davek atraktivne oblike. A vsak avto pač ne more biti za vse in tudi Toyota ponuja v svoji paleti več kot dovolj izbire družinskih avtomobilov, C-HR pa je namenjen posamezniku ali paru. Ki bo, če se bo odločil za pogonski sklop, kot ga je imel testni primerek, v vožnji tudi precej užival. Skoraj 200 konjev sistemske moči (145 kW) hibridnega sklopa namreč poskrbi za dinamično in udobno vožnjo v vseh razmerah, obenem pa zares izredno varčno; tudi ko smo morali v enem dnevu po sili razmer opraviti prek 1000 avtocestnih kilometrov, se poraba ni dvignila do šestih litrov bencina na 100 kilometrov! V mešanem ciklu pa smo jo zlahka držali pod 5,5 litra.

Cena? Ne, ugoden C-HR z omenjenim motorjem in izredno bogato opremo premiere ravno ni (dobrih 44 tisočakov), zagotovo pa se da pri opremi zlahka prihraniti nekaj tisočakov.