Dejstvo je namreč, da so avtoceste tudi v Sloveniji prepolne pločevine, zato je pravi mali podvig, če lahko avto poženemo do največje še dovoljene hitrosti 130 kilometrov na uro, da bi divjali, pa je z redkimi izjemami skoraj nemogoče. Zato je še toliko aktualnejši spomin izpred desetih let, ko sem v Nemčiji testiral mercedesa AMG in ga na avtocesti brez omejitve pognal vse do 285 kilometrov na uro. Bilo je adrenalinsko, a tudi zelo zabavno. Z upanjem, da bom v bližnji prihodnosti kaj podobnega ponovil.
Si predstavljate svet brez pravil in zakonov? Praviloma bi vladal velik kaos, toda poznamo izjeme. Določeni odseki nemških avtocest, na primer, na katerih lahko stopalko za plin pritisnemo do konca, če si seveda upamo, smo vozniško ustrezno podkovani in nam razmere to dovoljujejo, pa zato nismo kaznovani. Pravi vozniški paradiž. Številni bodo dejali, da je cesta brez omejitve zagotovo zelo nevarna, a je to daleč od resnice. Res je, da (pre)hitra vožnja načeloma povečuje verjetnost hujše prometne nesreče, a so nemške avtoceste kljub velikim povprečnim hitrostim najvarnejše na svetu. Tako imajo le 1,6 mrtvega na milijardo prevoženih kilometrov, kar je manj kot v sosednjih državah z omejitvijo, Franciji (1,7 mrtvega), Avstriji (1,73) in Švici (2,9).
Zato v Nemčijo prihajajo vozniki hitrih (športnih) avtomobilov z vsega sveta, ki si želijo iskrive konjičke svojega vozila izkoristiti do konca. Med njimi je bil tudi sloviti ameriški igralec Tom Hanks, ki je izkušnjo vožnje po avtocesti opisal takole: »Ne glede na to, kako hitro voziš, se vedno najde kdo, ki vozi hitreje.« Nemčija je namreč ena izmed redkih oaz hitre vožnje, kako dolgo bo to ostala, pa je veliko vprašanje. Nasprotnikov vožnje brez omejitve je kar nekaj, najglasnejši so pri stranki zelenih, pri čemer poudarjajo, da je vožnja s hitrostjo 250 kilometrov na uro ali več norost in da pri tej hitrosti nihče ne obvlada avtomobila. Statistika kaže drugače.
Čeprav bi pričakovali, da na avtocesti brez omejitve divjajo vsi, še zdaleč ni tako. Meritve ne enem izmed odsekov so pokazale, da 30 odstotkov voznikov preseže mejo 150 kilometrov na uro, le 15 odstotkov pa 170 kilometrov na uro. So pa tako imenovani autobahn zasnovali z varnostjo v mislih. Asfalt je tudi do dvakrat debelejši kot na preostalih evropskih avtocestah, debelina tega sloja meri med 5,5 in 8,5 centimetra, kar prevedeno pomeni, da je kos večjemu številu težkih vozil, ki se premikajo z veliko hitrostjo. Prav tako so zgrajene z omejenim naklonom, kar olajša hitro vožnjo.
Česa podobnega v Sloveniji seveda ne gre pričakovati, saj smo blizu dnevu, ko se bo promet na avtocestah, kot napovedujejo strokovnjaki, preprosto ustavil. Že danes je gneča ob konicah izjemna, hitra vožnja posledično misija nemogoče. Za vse tiste, ki bi vsake toliko vendarle radi vozili zelo hitro, pa le namig: Nemčija je blizu!
