Destinacija Štajerska povezuje 7 geografsko zaokroženih območij (Maribor, Ptuj, Jeruzalem Slovenija, Haloze, Slovenske gorice, Ravno polje in Pohorje). Regionalna razvojna agencija Podravje-Maribor si je pred letom dni zastavila cilj, da oblikuje enotno destinacijo Štajerska, ki povezuje 39 občin z namenom povezovanja turističnih ponudnikov, tako, kot to počne avstrijska Štajerska že 50 let. Najbolj znana je njihova vinska cesta in kolesarska pot ob Dravi. Aplikacija Drava BIKE ponuja 710 kilometrov urejenih kolesarskih poti ob Dravi po štirih državah, dodali so ji še plovno pot po Dravi in 4 krajinske parke.
Turistični novinarji smo se na povabilo RRA Maribor-Podravje podali na dvodnevno odkrivanje lepot in užitkov destinacije, ki se promovira pod sloganom Urbanaravni užitki.
Najprej smo se odpeljali do konjeniškega parka Nazaj na konja v Starošincih v sredini Dravskega polja, kjer nam lastnik Aleksander in njegova žena predstavita poslanstvo ranča, ki je prva nevladna organizacija, ki že 15 let sistematično razvija terapije s konji za osebe s posebnimi potrebami. Ponujajo tudi nastanitev v glamping hiškah z vrtom, teraso in skupno kuhinjo. Poleti prirejajo počitniške tabore za otroke, pomislite, brez telefonov in druge digitalne tehnologije. Otroci se družijo, igrajo, zabavajo, učijo angleščine, jahajo konje in skrbijo zanje. Tako razvijajo pozitivne medvrstniške odnose, neprecenljive življenjske veščine, samostojnost, odgovornost, aktivnost in vključenost v dogajanje. Spodbujajo tudi prostovoljstvo, v času našega obiska je bilo tam dekle iz Hamburga s kužkom, ki je prišla pomagat na ranč. Opazovali smo veličasten prizor črede 18. konj, ki se je po odprtju zapaha ograde podala v dir na konec travnika in se posvetila paši.
V družbi alpak
Na robu Poljčan v Lušečki vasi leži Ranč Alpaka Slovenija. Zgodba z alpakami se je začela leta 2018, ko je k njim iz Nemčije prišlo 5 alpak samic iz južne Amrike, sprva kot hišni ljubljenčki. Že prvo leto so se razveselili prvega mladička, kasneje kupili še 3 samce in danes čreda šteje 25 alpak. Zaradi velikega zanimanja za te »južnoameriške kamele«, kot jim pravijo domačini, sta se lastnika odločila, da jih predstavita širši javnosti in kmalu so začeli s programom dveurnega ogleda alpak s hranjenjem in praktično delavnico – na primer izdelavo mila z mehko alpakino dlako ter pokušino lokalnih dobrot in vina. Lična trgovinica s spominki pa ponuja praktične izdelke iz alpakine dlake, kot so pleteni naglavni trakovi, ptičje gnezdilnice, mila....Takšno milo se uporablja tudi za piling telesa. Alpakina dlaka je sicer hipoalergena. Živali so bile ob našem obisku izredno prijazne, ljubke, predvsem pa radovedne, jedle so nam iz roke. Glavna zvezda, samec Pablo pa je bil ves čas na povodcu poleg kamere, skoraj je dal izjavo za tv. Na ranču imajo sicer veliko domačih živali, od kužka, muce, ptičev, kokoši, kar je pravi magnet za mestne otroke.
V idiličnem okolju sredi vinogradniške pokrajine leži Krčma Janževina, hiša vina in kulinarike, obdana z vinogradi. je bil sprejem z brinovcem, ki so mu bila primešana zelišča, okus je imel kot grški ouzo. Hiša je stara več kot 400 let in je bila nekdaj del samostana Ptujska gora. Družina Mlakar je hišo odkupila pred 10.leti in jo spremenila v gostilno, katere ponudba izhaja iz zlatega obdobja vinske pokrajine Haloze, med 1840 – 1945. Janževina je tematska restavracija, kar se kaže v zgodbi, ambientu, glasbi oblekah osebja in seveda kulinariki. Prirejajo različna kulinarično-vinska doživetja „Sprehod po okusih naših prednikov“, s štajerskimi in belokranskimi vini.
Letos sta upravljanje prevzela vinska kraljica Maja Pečarič in vinski kralj Tilen Sedlak, ki sta ravno v času našega obiska postala starša prvorojenca.
Puhova dediščina
Res zanimiva destinacija, ki jo velja obiskati, so Puhovi Juršinci, na kolesu, motorju, v avtu ali avtodomu....menjaj prestavo in pridi v naravo, je slogan, ki vabi obiskovalce. Puhova dediščina v Juršincih je eden izmed razlogov, ki vabi dogodivščin željne obiskovalce od daleč in blizu. V Sakušaku je bil obnovljen Puhov muzej, s katerim vestno upravljajo prizadevni člani Društva rojaka Janeza Puha.
Ljubitelji piva so gotovo že poskusili pivo iz pivovarne Skoliber iz Središča ob Dravi. Matej Skoliber je študiral živilsko tehnologijo, po poklicu je enolog. V njegovih krajih se večina ljudi ukvarja s pridelavo vina. Njegova zgodba s pivom se je začel tako, da so na faksu v Ljubljani ob študiju leta 2010 študentje varili pivo in tudi Matej je že vse življenje imel željo, da bi varil pivo. Prvi sodčki so bili zvarjeni v garaži staršev, ki se jim Matej ob našem obisku ne pozabi zahvaliti, saj so posvetili del kmetije, kasneje pa celo kmetijo pivovarstvu.
Projekt pivovarne je projekt celotne družine Skoliber, širše in ožje. Ves čas mu je ob strani stala partnerica Tadeja Jurinec, ki je ob našem obisku spregovorila tudi o trdem delu, predanosti, odločnosti in pogumu, ki so botrovali uspehu. Družina Skoliber se je včasih ukvarjala z vzrejo bikov, tako je bikova glava tudi v logotipu vseh produktov pivovarne in destilarne, prav tako pa tudi z imenom niso imeli težav, v priimek Skoliber so dodali samo črko E – Skolibeer.
Prvi dan našega popotovanja po Štajerski smo zaključili v starem delu Ptuja, v eni najstarejših gostiln, Roziki, ki deluje že 80 let, utrujeni, vendar polni vtisov o prelepi, gostoljubni Štajerski, pa smo prespali v hotelu Mitra, v osrčju najstarejšega slovenskega mesta Ptuj.
