Ko se je južnokorejska serija Squid game (Igra lignjev) leta 2021 nenadoma pojavila na pretočni platformi Netflix, je čez noč postala največja uspešnica tega ponudnika. V le 12 dneh je s prestola najbolj gledanih serij izrinila dotedanje rekorderje in v prvem mesecu pritegnila več kot 140 milijonov gledalcev. Ljudje po vsem svetu so množično posnemali prizore, se za noč čarovnic našemili v značilne zelene trenirke, mediji pa so serijo razglasili za popkulturni fenomen. Zdaj se vrača z drugo sezono – bolj temačno, še bolj krvavo in z več humorja, obljublja njen ustvarjalec Hwang Dong-hyuk.
»Tokrat še nisem izgubil nobenega zoba,« se je v pogovoru za britanski The Guardian pošalil Hwang, ki je zaradi stresa snemanja prve sezone dobesedno uničil šest zob. Zdaj, tik pred izidom druge sezone, priznava, da je pritisk velik: »Ljudje stalno sprašujejo, ali lahko ponovim ali celo presežem prvi del. Zavedam se pričakovanj, toda nisem dovolil, da bi vplivala na ustvarjalni proces. Zvest sem svoji zgodbi, drugo sezono pa sem zasnoval še obsežneje in globlje.«
Kritika kapitalizma
Squid game je v prvi sezoni predstavila 456 obupanih tekmovalcev, ki se za gromozanski denarni dobitek spopadejo v igrah s smrtonosnim preobratom. Zmotno bi bilo misliti, da je krutost v seriji zgolj za doseganje šokantnega učinka – serija je pretkana s kritiko kapitalizma in družbenih neenakosti, ki jih je prepoznalo svetovno občinstvo. Vse od Južne Koreje do Evrope in ZDA je postala sinonim za kruto družbeno realnost: gospodarske krize, naraščajoče dolgove, brezup in tekmovalnost. Tako so se lahko mnogi po vsem svetu identificirali z junaki, ki so se znašli v labirintu igre na življenje in smrt.
»Nikoli si nisem mislil, da bom postal tako prepoznaven po številki 456,« je za omenjeni časnik komentiral igralec Lee Jung-jae, ki se tudi tokrat vrača v vlogi Seonga Gi-huna, zmagovalca prve sezone, zdaj odločnega, da razkrinka in uniči skrivnostne organizatorje igre. »Po prvi sezoni sem potoval v tujino in ni mi bilo jasno, kako močno je serija odmevala, dokler me ljudje na ulici niso sami ogovorili. V drugi sezoni je moj lik še bolj utrjen, toda za dosego ciljev, se mora znova spustiti v igro. Vprašanje je le, koliko krogov bo tokrat preživel.«
Več krvi in ostrine
Hwang obljublja več krvi in ostrine. »Videli boste večje prizorišče, več akcije in preobratov,« pravi. Ob tem dodaja, da je v surovost vpleten tudi komični absurd. Iz prve sezone se vračajo ključni elementi, med drugim skrivnostni lovec na igralce, prepoznavni kostumi in igre, ki jih je avtor med pripravo prve sezone skrbno zapisal na svoj seznam. Barvite, skoraj nadrealistične kulise se bodo znova poigrale z gledalčevimi čuti.
Kritiki, ki so po prvi sezoni opozarjali, da je serija dobila celo resničnostno različico, v kateri so se tekmovalci dejansko potegovali za denarno nagrado, so po mnenju ustvarjalca sami del zapletenega satiričnega kroga: »Že to, da je šov postal resničnostna igra, je parodija na sodobno družbo, kjer ljudje dejansko obožujejo format ‘preživetja za nagrado’.«
Prva sezona je osvetlila južnokorejsko krizo osebnih dolgov, a sporočilo je univerzalno. »Razmere v svetu so se v treh letih, odkar je izšla prva sezona, še poslabšale – razlike v premoženju se večajo, vojne in konflikti razžirajo družbe,« pravi Hwang. »Žalostno je, toda Squid game je zdaj še bolj aktualna.«
Žarek upanja
Lee Jung-jae, ki se je po uspehu serije celo prebil v Vojno zvezd, poudarja, da je kljub temačni plati v seriji slutiti žarek upanja. »Svet, ki ga prikazujemo, je krut, ampak gledalcem ponuja razmislek in neko posebno katarzo,« je komentiral.
Druga sezona je bila za ustvarjalce naporna, saj so hkrati pripravljali še tretjo sezono. Od nove sezone pričakujejo, da bo spet dvignila prah in zastavila mnoga vprašanja o svetu, v katerem živimo.
Serija bo na Netflixu na ogled takoj po božiču.
