Šibenik z okolico je zagotovo kraj, ki ga je vredno obiskati tudi po koncu poletne sezone. Urejene kamnite ulice pričajo o zgodovini, ki jo je vredno spoznavati v družbi lokalnega vodnika. Zgodba starega mestnega jedra se vrti okoli mogočne stolnice svetega Jakoba, ki so jo zgradili pod oblastjo Beneške republike. Takrat je nastopila prva »zlata doba« Šibenika, zahvaljujoč uspešni pridelavi soli, pa tudi olja, češenj in mandljev. Takratna cerkev je postala premajhna za vse ljudi, ki so naseljevali območje, zato so postavili novo mogočno stavbo, ki še danes služi kot primer enotnosti in brisanja razlik med meščani in plemiči. Čeprav je kasneje Šibenik dolgo veljal za industrijsko mesto in je živel v senci turistično precej zanimivejšega Zadra in Splita, je v zadnjih desetih letih naredil velik preskok. Lokalna politika, ki sloni na mladi in ambiciozni ekipi ter ji je uspelo počrpati kar nekaj evropskih nepovratnih sredstev, je Šibenik postavila na zemljevid krajev, ki jih ne gre spregledati.
Center za obiskovalce Kanal svetega Antona
Kanal svetega Antona je kraj, ki drzno vstopa v morje in svoji modrini doda sto odtenkov zelene. Ponuja čudovit razgled na mestno panoramo in trdnjavo svetega Nikolaja, ki ga že stoletja ščiti pred morjem. Je pristni košček narave in divjine v bližini čudovitega mesta, ki je bilo prvič omenjeno na božični dan leta 1066 v darovalni knjigi kralja Petra Krešimirja IV. – od tod tudi drugo ime za Šibenik, Krešimirjevo mesto. Vse o posebnostih kraja, kjer se poljubljajo reka, zelenje in morje, smo odkrili v inovativnem okolju edinstvene zgradbe v zalivu Minerska, najbolj dostopnem v kanalu.
Center za obiskovalce Kanal svetega Antona je prostor, kjer povezava človeka, morja in vseh naravnih elementov okoli nas dobi povsem nov pomen. Predstavlja biotsko raznovrstnost ter naravne in kulturne vrednote zaščitenih območij Šibeniško-kninske županije. Razstavne vsebine obsegajo serijo multimedijskih interaktivnih prikazov flore in favne, predvsem v globini morja, ki tudi s pomočjo naprav za virtualno resničnost obiskovalcem omogočajo doživetje naravnih in kulturnih vrednot, predvsem kanala in izliva reke Krke.
Na levi strani kanala je vojska nekdanje Jugoslavije (JNA) zgradila kompleks vojaških objektov, skladišč in pristanišč s pripadajočo infrastrukturo, to območje pa je bilo do leta 2013 zaprto za javnost in nepoznano tudi Šibeničanom. Vojski ni mogoče oporekati, da je v nekaterih elementih s prostorom ravnala trajnostno in spoštovala njegove vrednote – o tem pričajo stotine metrov suhih zidov, ki jih je zgradila okoli centra ter vse do odhoda ohranjala floro in favno območja. Odhod JNA iz Minerske je ovekovečen v enem najboljših in najbolj gledanih sodobnih hrvaških filmov. Tukaj so snemali tudi film Kako se je začela vojna na mojem otoku, ki so ga navdihnili resnični protesti pred vojašnico JNA v Šibeniku, avtorja pa sta bila Šibeničana Ivo in Vinko Brešan.
Trdnjava svetega Nikolaja – Unescov biser v Šibeniku
Ko se Šibeniku približate z morske strani, boste najprej zagledali impresivno trdnjavo svetega Nikolaja. Zgrajena je bila na otočku Ljuljevac, na mestu, kjer je nekoč stal benediktinski samostan svetega Nikolaja. Od tod tudi ime trdnjave, ki je edinstvena zgradba beneške renesančne utrdbene arhitekture in je spomenik svetovne arhitekturne dediščine v Sredozemlju. Je tudi edina beneška vojaška utrdba, ki stoji izključno na morju. Njen tloris je trikoten, kar je bila takrat v Evropi – razen v Italiji – prava redkost. Po padcu Skradina pod osmansko oblast leta 1522 so morali Benečani okrepiti obrambo šibeniškega pristanišča, ki je bilo strateško najpomembnejše pristanišče na vzhodni obali Jadrana. Novo trdnjavo so po projektu Giana Girolama Sanmichelija začeli graditi leta 1540, že leta 1544 pa je dobila prve stanovalce. Približno štirideset vojakov je živelo v barakah na vrhu obzidja, kar si je mogoče predstavljati s pomočjo aplikacije, ki je dostopna vsakemu obiskovalcu. Skozi pripovedovanja nekdanjih prebivalcev trdnjave (poleg hrvaškega jezika lahko izberete tudi angleškega in nemškega) spoznate fascinantno zgodovino, ki vas bo popeljala v čas, ko so Osmani osvojili nekatera dalmatinska mesta v zaledju in nevarno ogrozili mesta na obali. Veljalo je, da kdor ima mesto, ima tudi vzhodni Jadran, zato ga tekmeci zaradi njegovega impresivnega in grozljivega videza nikoli niso osvojili. Ladjica za obisk trdnjave, v organizaciji Javnega zavoda za naravo Šibeniško-kninske županije, vozi dnevno s šibeniške rive, vezanje lastnega plovila ob trdnjavo ni dovoljeno.
