Najvišje se povzpne na sredini, v bližini cerkve svete Ane, pri kateri stoji prijazna brunarica ribniških planincev. Zavetnica proti nevihti in toči je svoje ime posodila tudi vrhu, na katerem je postavljena visoka triangulacijska piramida. Plezanje nanjo pri razgledu ne pomaga kaj dosti, pa še nevarno je. Bolje se je izpod vrha sprehoditi do prepadnega roba severovzhodno od piramide. Ob dobri vidljivosti pod nogami ne bomo uzrli samo Struške doline, temveč bo pogled segel tja daleč v gozdnata prostranstva Kočevskega roga, na drugi strani pa do Grintovcev in Julijskih Alp.
Mala gora je del obsežnega gozdnatega slemena, ki se v značilni dinarski smeri od severozahoda proti jugovzhodu vleče skoraj 50 kilometrov daleč, vse do meje s Hrvaško. Vmes je njeno ime dopolnjeno, tako da postane Kočevska Mala gora. Na vzhodu prehaja v obsežne gozdove Roga, zaključuje pa se s Poljansko goro nad kanjonom Kolpe. Površinske vodotoke bomo – z izjemo kraških polj – na tem močno zakraselem območju zaman iskali. Tudi domačije so vedno redkeje naseljene. Prevladuje gozd, ki zavzema več kot tri četrtine pokrajine, katere del je tudi Mala gora.
Vzpon
Turo začnemo po makadamski cesti, a jo že na prvem desnem ovinku zapustimo in se levo po označeni stezi, ki je del ribniške planinske poti, zložno vzpenjamo skozi gozd. Ko stopimo na gozdno cesto, ji sledimo levo do bližnjega jamarskega doma pri Francetovi jami. Nad njim se pot strmeje vzpne, prečka cesto in nas pripelje do domačije Seljan, v bližino katere se lahko pripeljemo iz Ribnice (alternativna možnost izhodišča). Kažipot nas usmeri na pot, po kateri čez jaso dosežemo gozd in se skozenj vedno strmeje vzpenjamo do cerkve svete Ane, od koder se nam odpre lep pogled na Ribniško dolino z Veliko goro v ozadju. Do bližnje koče, ki je skrita za robom, je le nekaj korakov. Na Stene svete Ane pridemo po zložni široki poti skozi gozd. Pod vrhom nas levi odcep povabi na bližnji vrh s triangulacijsko piramido. Če želimo še na razgledišče, se vrnemo pod vrh in zavijemo levo (proti Grmadi). Kažipot nas kmalu usmeri desno. Dreves nenadoma zmanjka in odpre se nam pogled na Struško dolino. V dolino se vrnemo po isti poti.
Možni drugi vzponi
Za izhodišče vzpona na Stene svete Ane si na ribniški strani poleg Lepovč in domačije Seljan lahko izberemo tudi gozdno cesto, ki se v bližini jamarskega doma nadaljuje proti jugovzhodu. Peljemo se do naslednjega križišča, kjer zagledamo kažipot za sveto Ano, ki nas usmeri na levo cesto. Nekaj časa se vzpenjamo po njej, desni odcep proti Črnemu vrhu pustimo vnemar, tik pred naslednjim križiščem gozdnih cest pa nas kažipot povabi v levo. Skozi gozd se zložno povzpnemo do koče in vrha nad njo. Pred cerkvijo se nam z leve priključi pot od domačije Seljan. Z izhodišča je eno uro.
Na Stene svete Ane vodi tudi označena pot iz Struške doline. Vanjo se pripeljemo iz Trubarjeve Rašice po kočevski cesti skozi Ponikve in Dobrepolje. Pot se začne v vasi Podtabor. Večinoma hodimo po gozdnih stezah in kolovozih severnega pobočja Male gore. Vmes prečkamo dve gozdni cesti. Iz vasi Podtabor do vrha je uro in pol hoda, do koče in cerkve malo več.
