Najvišje se povzpne na sredini, v bližini cerkve svete Ane, pri kateri stoji prijazna brunarica ribniških planin­cev. Zavetnica proti nevihti in toči je svoje ime posodila tudi vrhu, na katerem je postavljena vi­soka triangulacijska piramida. Plezanje nanjo pri razgledu ne pomaga kaj dosti, pa še nevarno je. Bolje se je izpod vrha sprehoditi do prepadnega roba severovzhodno od piramide. Ob dobri vidlji­vosti pod nogami ne bomo uzrli samo Struške do­line, temveč bo pogled segel tja daleč v gozdnata prostranstva Kočevskega roga, na drugi strani pa do Grintovcev in Julijskih Alp.

Planinski vodnik Razširjena slovenska planinska pot

Planinski vodnik Razširjena slovenska planinska pot

Mala gora je del obsežnega gozdnatega sleme­na, ki se v značilni dinarski smeri od severozahoda proti jugovzhodu vleče skoraj 50 kilometrov daleč, vse do meje s Hrvaško. Vmes je njeno ime dopolnje­no, tako da postane Kočevska Mala gora. Na vzho­du prehaja v obsežne gozdove Roga, zaključuje pa se s Poljansko goro nad kanjonom Kolpe. Površin­ske vodotoke bomo – z izjemo kraških polj – na tem močno zakraselem območju zaman iskali. Tudi domačije so vedno redkeje naseljene. Prevladuje gozd, ki zavzema več kot tri četrtine pokrajine, ka­tere del je tudi Mala gora.

Razširjena slovenska planinska pot

Razširjena slovenska planinska pot avtorja Gorazda Goriška od leta 1966 dopolnjuje Slovensko planinsko pot. Dopolnjena in razširjena izdaja izbirnega vodnika je prava zbirka idej za vse, ki želijo prekrižariti Slovenijo na enega najzanimivejših načinov – peš. 47 ciljev po vsej Sloveniji – od najresnejših vrhov v visokogorju prek vrste gozdnatih hribov do blagih severovzhodnih gričev. Posebno vrednost zgoščenim, natančnim in sistematičnim opisom daje kratka predstavitev drugih možnih pristopov na isti cilj, ki bodo morda vabilo za nadaljnje obiske. Knjigo odlikuje prenovljena, bogatejša grafična podoba.

Vodnik Planinske založbe lahko za 29,90 evra naročite na brezplačni številki
080 18 93 ali na e-naslovu trgovina@pzs.si.

Vzpon

Turo začnemo po makadamski cesti, a jo že na prvem desnem ovinku zapustimo in se levo po označeni stezi, ki je del ribniške planinske poti, zložno vzpenjamo skozi gozd. Ko stopimo na gozdno cesto, ji sledimo levo do bližnjega jamar­skega doma pri Francetovi jami. Nad njim se pot strmeje vzpne, prečka cesto in nas pripelje do domačije Seljan, v bližino katere se lahko pripeljemo iz Ribnice (alternativna možnost izhodišča). Kaži­pot nas usmeri na pot, po kateri čez jaso dosežemo gozd in se skozenj vedno strmeje vzpenjamo do cerkve svete Ane, od koder se nam odpre lep pogled na Ribniško dolino z Veliko goro v ozadju. Do bližnje koče, ki je skrita za robom, je le nekaj korakov. Na Stene svete Ane pridemo po zložni široki poti sko­zi gozd. Pod vrhom nas levi odcep povabi na bliž­nji vrh s triangulacijsko piramido. Če želimo še na razgledišče, se vrnemo pod vrh in zavijemo levo (proti Grmadi). Kažipot nas kmalu usmeri desno. Dreves nenadoma zmanjka in odpre se nam pogled na Struško dolino. V dolino se vrnemo po isti poti.

Planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori. F Gorazd Gorišek

Planinska koča pri sv. Ani na Mali gori Foto: Gorazd Gorišek

Možni drugi vzponi

Za izhodišče vzpona na Stene svete Ane si na rib­niški strani poleg Lepovč in domačije Seljan lahko izberemo tudi gozdno cesto, ki se v bližini jamar­skega doma nadaljuje proti jugovzhodu. Peljemo se do naslednjega križišča, kjer zagledamo kažipot za sveto Ano, ki nas usmeri na levo cesto. Nekaj časa se vzpenjamo po njej, desni odcep proti Črnemu vrhu pustimo vnemar, tik pred naslednjim križiščem gozdnih cest pa nas kažipot povabi v levo. Skozi gozd se zložno povzpnemo do koče in vrha nad njo. Pred cerkvijo se nam z leve priključi pot od domači­je Seljan. Z izhodišča je eno uro.

Na Stene svete Ane vodi tudi označena pot iz Stru­ške doline. Vanjo se pripeljemo iz Trubarjeve Rašice po kočevski cesti skozi Ponikve in Dobrepolje. Pot se začne v vasi Podtabor. Večinoma hodimo po goz­dnih stezah in kolovozih severnega pobočja Male gore. Vmes prečkamo dve gozdni cesti. Iz vasi Pod­tabor do vrha je uro in pol hoda, do koče in cerkve malo več. 

S Sten sv. Ane se odprejo lepi pogledi na Struško dolino z okolico. F Gorazd Gorišek

S Sten svete Ane se odprejo lepi pogledi na Struško dolino z okolico. Foto: Gorazd Gorišek

Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin

Prekomerna individualna motorna prometna obremenitev je grožnja občutljivi gorski naravi, hkrati pa obiskovalcem zmanjšuje njihovo doživljajsko izkušnjo. Tako Planinska zveza Slovenije (PZS) kot CIPRA Slovenija si že vrsto let prizadevata za zmanjševanje prometnih obremenitev gorskega sveta in spodbujata k uporabi javnega potniškega prometa do izhodišč planinskih poti in začetka planinskih izletov nižje v dolini, tudi v aktualnem skupnem projektu Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad ter ministrstvo za okolje, podnebje
in energijo.

Do izhodišča številnih točk razširjene slovenske planinske poti se je mogoče odpraviti bodisi z vlakom bodisi z avtobusom. Obisk Male gore lahko razširite z izletom: Velike Lašče–Kamen vrh–Stene svete Ane–Ribnica oziroma v nasprotni smeri. V akciji Peš iz dolin do višin so na PZS in Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU zasnovali 40 nizkoogljičnih izletov po Sloveniji in jih predstavili v obliki aplikacije V hribe z javnim prevozom, najdete jih tudi v informacijskem sistemu maPZS.

Priporočamo