Minuli teden je Vatikan uradno odobril verska romanja v vas v južni Bosni, kjer so otroci poročali, da se jim je prikazala Devica Marija. Čeprav ni izjavil, da so prikazovanja v Medžugorju pristna ali nadnaravnega izvora, je odobril javna dejanja pobožnosti na mestu, ki so bila utemeljena z močno duhovno izkušnjo obiska. Papeška zelena luč je bistvenega pomena za potrjevanje romarskih destinacij – in je tudi ključna gospodarska gonilna sila. Verski turizem je donosen posel. Milijoni ljudi vsako leto potujejo zaradi romanj ali duhovnih razlogov, okoli tega pa je zrasla industrija nastanitev, vodnikov in prevoza.
Najpomembnejša evropska mesta verskega turizma
Leta 1981 je šest otrok in najstnikov poročalo, da so videli Madono na hribu v Medžugorju, ki leži v vinorodni regiji Hercegovina. Nekateri od teh prvotnih »vidcev« so trdili, da se videnja od takrat pojavljajo redno, celo vsak dan, in da jim Marija pošilja sporočila. Posledično je Medžugorje postalo glavna evropska romarska destinacija za krščanske vernike, ki privablja na milijone ljudi. Katoliška cerkev doslej ni uradno priznala prikazovanj v Medžugorju kot nadnaravnih, Vatikan pa je opravil številne preiskave, da bi preveril verodostojnost navedb. Samo lani so glede na statistične podatke, objavljene na spletni strani svetišča, med mašami razdelili 1,7 milijona evharističnih oblatov oziroma hostij, kar je lahko groba ocena števila katoličanov, ki so Medžugorje obiskali.
Z odobritvijo Svetega sedeža se je Medžugorje zdaj pridružilo bolj uveljavljenim katoliškim svetiščem v Fatimi in Lurdu. Fatima, mesto v osrednji Portugalski, je dom svetišču, ki označuje kraj, kjer naj bi se Devica Marija leta 1917 prikazala trem otrokom. Romanja tukaj zdaj potekajo 13. v mesecu med majem in oktobrom, največje množice – do milijon – pa kraj obiščejo 13. maja in 13. oktobra.
Lurd v jugozahodni Franciji je znan po svetišču lurške Matere Božje. Vsako leto milijoni romarjev in duhovnih turistov obiščejo jamo Massabielle, kjer naj bi tam živeča 14-letna deklica leta 1858 doživela marijansko prikazovanje. Verniki v jami zvesto pijejo vodo ali se kopajo v vodi, ki naj bi imela zdravilne lastnosti.
Donosni svet verskega turizma
V preteklih letih so lokalni škofje in vatikanski uradniki dvomili o zanesljivosti in motivaciji »vidcev« v Medžugorju zaradi pomislekov, da so morda ekonomski interesi vodili njihova poročila o nadaljevanju videnj. Verski turizem je oblikoval lokalno gospodarstvo s celotno panogo, ki skrbi za romarje: hoteli, zasebne nastanitve, družinska kmetijska podjetja, celo športni kompleksi in kampi. Ista zgodba je v Fatimi in Lurdu, kjer vera spodbuja preseljevanje milijonov ljudi vsako leto. Majhno in skromno mestece Lurd se po številu obiskovalcev pogosto kosa z metropolitanskim Parizom, obenem ima za prestolnico tudi drugo največjo hotelsko zmogljivost v Franciji. In medtem ko v Lurdu živi le 15.000 ljudi, ga vsako leto obišče pet do šest milijonov turistov. Rezultat sta dinamično gostinstvo in pomemben gospodarski dobiček. Po nekaterih podatkih naj bi preko industrije blaga in storitev, zlasti v gostinstvu, mesto zaslužilo skupno 270 milijonov evrov na leto. Zaradi zdravilne vode je v Lurdu še posebej veliko starejših, slabotnih ali onemoglih obiskovalcev, ki potrebujejo namenske storitve, to pa pomeni, da ustanove, kot so bolnišnice in specializirani centri, prejemajo dodatna vladna sredstva.
Lurd si po pandemiji prizadeva za bolj donosen, trajnostni turizem
Skoraj popolna gospodarska odvisnost Lurda od verskega turizma je bila razkrita med pandemijo, ko so se romanja nenadoma ustavila. V odgovor na to mesto ponovno razmišlja o svojih »pastoralnih dejanjih«, je za National Geographic povedal duhovnik Olivier Ribadeau Dumas. Prav tako je država namenila 140 milijonov evrov za nove turistične vsebine, ki bi v Lurd privabile tudi manj veren sloj družbe. Za olajšanje gibanja med sosednjimi mesti prav tako nagovarjajo k uporabi e-koles in souporabi avtomobilov, ponovno so uvedli tudi nočni vlak.
