»Edini izziv je, da učenci po končani šolski uri nočejo zapustiti učilnice,« pojasni Brigita Gorjup z Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje. Prva pametna učilnica je mejnik v razvoju šolske infrastrukture in tehnoloških inovacij na podeželju. Pet organizacij je preoblikovalno krajevno knjižnico v sodoben izobraževalni center.
V okviru projekta, ki je bil deležen tudi podpore evropskega sklada za regionalni razvoj, vreden pa je več kot 170.000 evrov, je bil zasnovan tudi virtualni program za promocijo turizma in izobraževanja. Poleg nabave sodobne opreme projekt zajema tudi usposabljanje 36 učiteljev iz osnovnih šol v regiji in evalvacijo 800 uporabniških izkušenj učencev – z namenom, da bi učilnico še bolj prilagodili njihovim potrebam. Oblikovano partnerstvo petih organizacij iz gospodarske (KLS Ljubno, d. o. o.), nevladne (Društvo Novus) in javne sfere (Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje, Osnovna šola Ljubno ob Savinji in Občina Ljubno) je primer dobre prakse, ki že navdušuje mlade.
Pametna zaradi kariernega razvoja, ne tehnologije
Mag. Miha Cojhter, kreator učilnice, sicer doktorski študent na Pedagoški fakulteti Maribor, pojasni, da je pametna učilnica sestavljena iz različnih tehnoloških komponent in pristopov, ki učencem od prvega do devetega razreda omogoča razvijanje ciljev, talentov in kreativnosti ter raziskuje pomembnost upravljanja in poznavanja tehnoloških prijemov. Na podlagi prostora učencem omogočajo neprekinjen pretok in interakcijo s tako imenovanimi izobraževalnimi otočki, na katerih se seznanjajo z učno snovjo in medsebojno komunicirajo z namenom sodelovanja v skupini in med skupinami. »Pametna učilnica je klasična učilnica, če bi šolstvo sledilo tehnološkemu razvoju, tako pa v našem času učilnica predstavlja primer, kako se lahko sama arhitektura in pedagoške prakse nadgradijo z uporabo tehnologije.«
Cilj učilnice je veliko več kot samo učencem posredovati znanje, je oblikovanje posameznika v celoti. V svetu, ki se hitro spreminja (tehnologija, vrednote, odnosi), je ključnega pomena, da se učenec nauči razumeti sebe. Z zavedanjem, kdo je, kaj zna in kaj čuti, postane vodja svojega življenja, poln samozavesti, empatije in sposobnosti, da prispeva k boljšemu jutri. »Učilnica je kraj, kjer se rodi notranja moč, ki premika meje in ustvarja prihodnost, kakršno si učenec drzne sanjati.«
Ravnatelj Osnovne šole Ljubno mag. Samo Kramer se pohvali, da je učilnico obiskalo že veliko slovenskih osnovnih in srednjih šol pa tudi šole in predstavniki iz tujine. »Kot ravnatelj sem prepričan, da učilnica predstavlja pot v prihodnost šolstva. Digitalizacija in sodobna oprema v šolskem izobraževanju učencem predstavljata sopotnici prihodnosti, ki jim bosta na njihovi poti raziskovanja pomagali in okrepili raziskovanje, ne pa namesto njih opravljali določena dela, ki predstavljajo predvsem ideje … Gre za metodo dela, pri kateri so učenci tisti, ki rešujejo problem, učitelj pa je motivator in spodbujevalec. Značilna za takšno učilnico sta tudi pohištvo in sam prostor, ki lahko hitro spreminja obliko, učenci pa v njem ne sedijo statično, ampak se lahko fleksibilno premikajo in raziskujejo po njem. Tako se krepi sodelovanje, timsko delo, ki omogoča posamezniku prepoznati njegove še neodkrite, notranje potenciale, ki jih lahko začne nato razvijati že v času šolanja v osnovni šoli … Naš cilj v prihodnje je pridobiti čim več takšnih učilnic za različne predmete, v katerih se bodo učenci počutili dobro, motivirano in prijetno.«
Mirno in srečno okolje za učenje
Tudi kreator učilnice Miha Cojhter poudarja, da se učilnica od klasične razlikuje predvsem po načinu poučevanja in pridobivanju znanja. Učitelj kot spodbujevalec vodi učni proces, v katerem si učenci sami zastavijo pot učenja, čas učenja in cilj učenja.
»Znanje dosežejo s postopnimi etapami, ki so vsebinske in praktične narave (učenje skozi prakso). Tako dosežemo, da začnejo učenci razvijati koncepte problemskega pristopa, razvijajo kreativnost, algoritmično mišljenje ter sposobnost argumentacije, izražanja, sodelovanja in spodbujanja.«
Pri doseganju učnih ciljev pa učilnica s svojo moderno arhitekturo, modularno postavitvijo in atmosfero luči in projektorjev dodatno ustvarja mirno, srečno in produktivno okolje za učenje. Cojhter poudarja, da pametna učilnica ni pametna zato, ker v njej najdemo robotiko, umetno inteligenco, 3D-printerje, računalnike in projektorje, ampak zato, ker učencem omogoča osebni in karierni razvoj, omogoča, da učenci naučeno snov preizkusijo v praksi, dovoljuje, da se ob napakah učijo, ter spodbuja in razvija učence v aktivne tehnološke ustvarjalce prihodnosti.
Brigita Gorjup z Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje dodaja: »Želimo si, da bi nam v naslednjih petih letih uspelo pilotno začarati celotne pametne zgodbe za učilnice vseh osnovnošolskih predmetov, izzivov nam torej ne manjka.«
Krepimo veščine in zmagujemo
Program pametne učilnice spodbuja in nadgrajuje učence in obiskovalce z različnimi kompetencami. Med najbolj izstopajočimi so vsekakor digitalne kompetence (uporaba tehnologij in tehnološka pismenost), interdisciplinarno povezovanje (medpredmetno povezovanje in holistično razumevanje snovi), kritično razmišljanje (reševanje učnih problemov s pomočjo tehnologije), ustvarjalnost (spodbuja inovativnost), socialne veščine (sodelovanje in medsebojno komuniciranje), gospodarska pismenost (turizem in dvig dodane vrednosti), kompetence okoljske ozaveščenosti (trajnostni razvoj in aktivno delovanje za ohranjanje okolja) ter vseživljenjsko učenje. Pametna učilnica na Ljubnem je že obrodila sadove. Tamkajšnji šolarji so zaradi vsebin v učilnici postali državni prvaki v robotiki na tekmovanju WRO Junior in se uvrstili na svetovno prvenstvo v Panami.
Delovnim mestom naproti
Učilnico lahko doživljate kot učenec ali turist, v njej pa sami sooblikujete potek učne ure. Učilnica dopoldne omogoča, da se bo vsaj 800 mladih (od tega 400 žensk in 40 otrok s posebnimi potrebami) usposobilo za ambasadorje turizma in varovanja okolja. V popoldanskem času in ob koncih tedna je prostor namenjen turističnemu doživetju. Gostijo delavnice, prireditve, usposabljanja in izobraževanja, konference, izobraževalnoturistične dni za mlade in izobraževanja za učitelje. Tako neposredno vplivajo in spreminjajo gospodarski vidik lokalnega okolja, saj udeleženci aktivno krepijo zavest o ohranjanju okolja (o problematiki podnebnih sprememb in varovanju okolja) ter pridobivanja digitalnih veščin za dvig zanimanja naravoslovnih in tehniških ved.
Prispeva k boljši gospodarski in socialni vključenosti skupnosti, k povečanju zaposljivosti in podjetnosti mladih ter tudi k opremljenosti za poklice prihodnosti, ki omogočajo delo od doma in s tem pripomorejo k manjšemu izseljevanju mladih z demografsko ogroženih območij. Projekt pametne učilnice, ki sta ga financirali Republika Slovenija in Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj, je tako odgovor na izzive visoke brezposelnosti in pomanjkanja delovnih mest na podeželju ter hkrati dviguje stopnjo inovativnosti med mladimi.
Pametna učilnica je postala prostor, kjer mladi pridobivajo nove poklicne kompetence, se seznanjajo s sodobno tehnologijo ter se učijo o turizmu in ohranjanju narave.
Kohezija, obča evropska vrednota
Ta inovativni projekt predstavlja pomemben korak v razvoju podeželskih skupnosti, saj je združil izobraževanje, tehnologijo in trajnostni razvoj na enem mestu. Gre za enega izmed ukrepov s področja socialne vključenosti in zmanjševanja tveganja revščine, prispevajoč k pravičnejši družbi, kjer ima vsak posameznik možnost za dostojno življenje. »Kohezija je ena od temeljnih vrednot Evropske unije. Vse od vstopa Slovenije v Evropsko unijo pred dvajsetimi leti je bila tudi osrednje vodilo države pri njenem delovanju. S spodbujanjem kohezije si prizadevamo za zmanjševanje razlik med regijami in zagotavljanje enakih možnosti za vse državljane, ne glede na to, kje živijo. Verjamem, da nam je s skupnimi prizadevanji uspelo okrepiti kohezijo med našimi regijami in prispevati k bolj uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju vse države,« je ob zaključku programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, kamor sodi tudi učilnica, komentiral dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj. Slavnostnega odprtja pred dvema letoma se je udeležil tudi takratni slovenski predsednik Borut Pahor in poudaril, da takšni projekti pomagajo mladim in skupnosti ambiciozno zreti v prihodnost.
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je pametno učilnico letos junija nagradila tudi s srebrnim priznanjem za najboljše inovacije v SAŠA regiji; letošnja rdeča nit je bila namreč trajnost. »Nagradili smo kakovostne inovacije pomembne za trajnostni razvoj, da so inovacije ključne za konkurenčnost in napredek podjetij ter celotne regije,« je povzel Rok Plankelj, direktor zbornice.
